FREKVENÄNI PAS = PAS
ANG: frequency band; NEM: Frequenzband; FR: bande de fréquence, bande passante (gl. KR).
ET: Lat. frequentia = mnoÅŸina, pogostnost, iz frequens = pogost (â¹KLUâº, 231).
D: »(Naziv za) kontinuiran razpon frekvenc med doloÄeno zgornjo in spodnjo mejo frekvence.« (â¹FRâº, 32)
KR: ProblematiÄna je sopomenskost obeh FR-pojmov, ki je podana v â¹HOâº, 75, in kar lahko razberemo iz tega konteksta: »Mikrofon, ojaÄevalnik itn. so na doloÄen naÄin âŠfiltriâŠ: ti ne prenaÅ¡ajo vseh frekvenc, ki jih lovijo. Zato pravimo, da ima âŠmikrofon⊠prepustni âŠpas⊠(= ‘bande passante’) od npr. 50 do 10.000 Hz.« »Prepustni âŠpasâŠÂ« (= ‘bande passante’ je tudi f. p., vendar v specifiÄnem pomenu, to je kot izraz tehniÄnih znaÄilnosti kakÅ¡nega elektroakustiÄnega instrumenta. V tem pomenu ga ni treba meÅ¡ati s f. p. v najÅ¡irÅ¡em pomenu.
GL: âŠpas Å¡umaâŠ, âŠpasovnoprepustni filterâŠ, âŠpasovna zaporaâŠ, âŠÅ¡irina pasuâŠ.
â¹EHâº, 102; â¹POUâº, 206
FREE JAZZ
ANG: free jazz, freejazz 1960; NEM: free Jazz, Free Jazz, »freier« Jazz; FR: free jazz, jazz »libre«; IT: free jazz, jazz »libero«.
ET: ANG free = svoboden; âŠjazzâŠ.
D: »(Naziv za) ezoteriÄni slog v âŠjazzuâŠ, ki se pojavi v poznih petdesetih letih. V ÅŸelji, da bi se osvobodili slogovnih konvencij âŠbebopaâŠ, glasbeniki iÅ¡Äejo vrsto drugih moÅŸnosti: nove tipe âŠkolektivne improvizacijeâŠ, nove naÄine variiranja teme in motiviÄnega dela, âŠpantonaliteto⊠âŠ, netemperirano uglasitev, melodiÄne moÅŸnosti basa in tolkal, âŠodprte formeâŠ, nove âŠzvokov(n)e barveâŠ, âŠekstremne registreâŠ, nenadne ritmiÄne zamenjave, pulziranje mimo stalnega âŠtakta⊠in konstantne âŠdinamikeâŠ. Gibanje so naznanili posnetki pianista C. Taylorja med letoma 1956 in 1958 in kontroverzne izvedbe saksofonista O. Colemana v New Yorku leta 1959.« (â¹RANâº, 325)
KM: V â¹IMâº, 135, se navaja nenavaden naziv »free-form jazz« (= »âŠjazz⊠svobodne forme«), v â¹BRâº, 234, pa neobiÄajen in neupraviÄen ANG-zapis »freejazz«.
V â¹Mâº, 541, se naziv neupraviÄeno uporablja kot oznaka za obdobje v razvoju âŠjazzaâŠ.
KR: Ustreznice v NEM, FR, IT, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v â¹BRâº, 234â235. V praksi jih redko ali nikoli ne najdemo.
»âŠKolektivno improvizacijoâŠÂ« v D je bolje zamenjati s âŠskupinsko improvizacijoâŠ, ker se v tem Pojmovniku pomensko razlikujeta âŠkolektivna⊠in âŠskupinska improvizacijaâŠ.
Naziva ni treba prevajati v slovenÅ¡Äino.
GL: âŠjazzâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠnew wave⊠(D 2; gl. tudi KR âŠnew waveaâŠ), âŠsvobodna improvizacijaâŠ.
â¹BASSâº, II, 283; â¹BKRâº, II, 78â79; â¹BKRâº, V, 37; â¹GRJâº, I, 404â405; â¹GR6âº, VI, 815; â¹HIâº, 164; â¹HKâº, 149; â¹HOâº, 529; JOST 1974; â¹KNâº, 78â79; â¹LAREâº, 629; â¹Mâº, 540; â¹MELZâº, I, 619
âŠFOXTROTâŠ, FOKSTROT
ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.
ET: ANG foxtrot = lisiÄji korak; V â¹DTEâº, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisiÄjega kasa (= »trotting«), temveÄ iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaÅ¡ki terminologiji oÄitno izhaja iz lisiÄjega koraka.
D: »(Naziv za) severnoameriÅ¡ki druÅŸabni ples v 4/4-âŠtaktu⊠s sinkopiranim âŠritmomâŠ, ki je nastal okrog leta 1910 iz âŠragtimea⊠in âŠone-stepaâŠ. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, poÄasnega fokstrota (‘slowfox’).« (â¹HIâº, 163)
KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V â¹OADâº, 346, se samostalnik piÅ¡e narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V â¹OEDâº, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po â¹RANâº, 322, vendar je oÄitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piÅ¡e s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (â¹WAHâº, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V â¹Lâº, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piÅ¡e s tt tudi IT-naziv.
GL: âŠÄarlston = charlstonâŠ, âŠmamboâŠ, âŠone-stepâŠ, âŠragtime, ragâŠ, âŠshimmyâŠ, âŠtwo-stepâŠ.
â¹APEâº, 112; â¹BASSâº, II, 262; â¹BKRâº, II, 74; â¹DGâº, 217; â¹GR6âº, VI, 738; â¹HOâº, 397â398; â¹IMâº, 134; â¹LAREâº, 606; â¹Mâº, 155; â¹MELZâº, I, 600; â¹MIâº, II, 136; â¹Pâº, 84; â¹RLâº, 299â230
FOTOTON = âŠSVETLOBNE ORGLEâŠ
ANG: phototone; NEM: Phototon.
ET: GrÅ¡. PhÃŽs = svetloba (â¹KLUâº, 218); âŠtonâŠ.
D: Komercialen naziv za Welteove âŠsvetlobne orgleâŠ.
GL: âŠelektronske orgleâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ
PRIM: âŠsvetlobne orgle⊠(D 1).
â¹GRIâº, III, 68; â¹RUFâº, 394
FORMULA
ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.
ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, doloÄilo, formular, pomanjÅ¡evalnica forme = oblika, forma, figura, obris (â¹KLUâº, 227).
D: 1) »Analogno funkciji kakÅ¡ne matematiÄne formule, ki vsebuje doloÄena pravila za raÄunanje âŠ, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematiÄno in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematiÄna formula sploÅ¡no veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izkljuÄuje (moÅŸnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upraviÄena glede na kompleksnost strukturnih doloÄb, ki je znaÄilna za oba pojma.« (BLUMRÃDER 1982a: 185)
2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjÅ¡e Å¡tevilo melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. TakÅ¡ne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (â¹GRâº, 77)
KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÃDER 1982a: 185 â op. 5, od 3. do 10. takta:
O Stockhausenovi skladbi Formel, ki je omenjena v D 2, gl. BLUMRÃDER 1982a: 185 â op. 7, in â¹LAREâº, 603. (V â¹LAREâº, 603, je naveden f., vendar v pomenu, ki ni relevanten za terminologijo âŠglasbe 20. stoletjaâŠ.)
KR: Omenjanje »melodij (ali manjšega števila melodij)« v D 2 je povsem deplasirano.
V â¹Mâº, 554, se shematsko navaja prvih Å¡est âŠtonov⊠iz f. za mantro kot njeno prvo polovico (t. 3â5), vendar se iz povsem nerazumljivih razlogov imenuje »procesna formula« (»ProzeÃformel«).
Kot je razvidno iz D 1 in iz KM, bi bilo treba pojem uporabljati izkljuÄno v tistem pomenu, ki mu pripada v skladateljski teorji K. Stockhausena, Äeprav je koristen kot zamenjava za motiv kot tradicionalni naziv, pri Äemer ga ne smemo zamenjevati s âŠcelicoâŠ.
GL: âŠcelicaâŠ, âŠskladba po formuliâŠ.
â¹Lâº, 207
1 V izvirniku »Ausschwingakzent«.
2 V izvirniku »Einschwingakzent«.
FORMANT(I)
ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).
ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deleÅŸnik sedanjika glagola former = oblikovati.
D: 1) »Naziv za âŠalikvotne (harmoniÄne) toneâŠ, ki od drugih âŠalikvotnih tonov⊠v kakÅ¡nem kompleksnem âŠzvoku⊠odstopajo s svojo âŠintenziteto⊠oz. veÄjo amplitudo nihaja in tako temu âŠzvoku⊠doloÄajo, formirajo njegovo âŠbarvo⊠âŠÂ« (â¹MELZâº, I, 596)
1âA) Naziv za âŠparcialne toneâŠ, ki se od drugih âŠparcilanih tonov⊠v kakÅ¡nem sestavljenem âŠtonuâŠ/âŠzvoku⊠razlikujejo s svojo ojaÄano âŠintenziteto⊠zaradi resonance, tako da temu âŠtonuâŠ/âŠzvoku⊠doloÄajo, oblikujejejo njegovo âŠbarvo⊠(gl. KR).
2) »(Naziv za) doloÄena frekvenÄna obmoÄja, v katerih se z resonanco ojaÄajo doloÄeni âŠparcialni toniâŠ, ki so bistvenega pomena za oblikovanje âŠzvokov(n)e barveâŠ.« (â¹HIâº, 162)
KM: âŠVariabilna forma⊠III. Boulezove klavirske sonate temelji na moÅŸnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifiÄni pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.
KR: D 1âA je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski âŠtoniâŠÂ« niso harmonijski, temveÄ harmoniÄni. (âŠAlikvotni toni⊠so naÄeloma sopomenski s âŠharmoniÄnimi toni⊠v oÅŸjem smislu, vendar f. niso samo âŠharmoniÄni toniâŠ, temveÄ tudi vsi drugi ÂâŠparcialiâŠ, npr. tudi tisti neharmoniÄni, ki formirajo âŠÅ¡um⊠oz. âŠzvok⊠zvona kot njegovo specifiÄno âŠzvoÄno barvo⊠â gl. KR âŠharmonijaâŠ).
GL: âŠfilter formantov⊠= filter zvokov(n)e barve, âŠfilter zvokov(n)e barve⊠= âŠfilter formantovâŠ, âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), âŠosnovni tonâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (zvoÄna barva), âŠzvoÄni spekter⊠= (spekter) = (zvokovni spekter).
PRIM: âŠalikvot(i), alikvotni ton(i)âŠ, âŠharmonija, harmoniÄni ton(i)âŠ, âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ.
â¹BASSâº, II, 261; â¹BKRâº, II, 69; â¹CHâº, 298; â¹DIBâº, 325â326; â¹EHâº, 98â99; â¹FRâº, 31; â¹Gâº, 64; â¹GRâº, 77; â¹GR6âº, VI, 710â711; â¹HOâº, 394; â¹IMâº, 389; â¹Lâº, 207; â¹Mâº, 17; â¹MIâº, II, 119; â¹Pâº, 85; â¹POUâº, 201; â¹RANâº, 10â11; â¹RICâº, 11, 218 = vodilka k âŠzvokovni barviâŠ; â¹RLâº, 296â297
FORMALIZEM, GLASBENI
ANG: formalism; NEM: Formalismus.
ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (â¹KLUâº, 226).
D: »SlabÅ¡alni naziv, ki ga je v tridesetih in Å¡tiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Å oÅ¡takoviÄa, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakrÅ¡ne zveze s formo: niÄ ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so ÅŸeleli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in KÅeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine âŠsocialistiÄnega realizmaâŠ) arteficielna.« (â¹GRâº, 77)
KR: F. ima torej tudi drugi, sploÅ¡ni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»sploÅ¡ni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« â (â¹THOâº, 72). Prav ta (kritiÄni) pomen je pomemben za âŠglasbo 20. stoletjaâŠ.
GL: âŠrealizem, glasbeniâŠ, âŠsocialistiÄni realizemâŠ.
â¹IMâº, 132; â¹Mâº, 533; â¹SLONâº, 1448
FONOPLASTIKA
ET: GrÅ¡. phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544); plastiké (tékhnÄ) = veÅ¡Äina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastiÄen, iz plássein = oblikovati (â¹KLUâº, 550).
D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. IznaÅ¡el ga je Branimir SakaÄ in ga leta 1967 prikazal na ZagrebÅ¡kem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano BroÅ¡ in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveÄ zvoÄno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveÄ prostor in Äas v medsebojnem fluktuirajoÄem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij ÅŸive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (â¹MELZâº, I, 593â594)
GL: âŠakcijska glasbaâŠ, âŠglasbeno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠhappeningâŠ, âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmixed media (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmultimedia (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)âŠ, âŠprostorska glasbaâŠ, âŠtotalno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠvidna glasbaâŠ.
FONOGEN
ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogÚne; IT: phonogÚne, fonogeno.
ET: GrÅ¡. phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (â¹DUDâº, 55, 232); moÅŸno je, da je konÄnica -gen tudi okrajÅ¡ava âŠgeneratorjaâŠ.
D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo âŠzvoka⊠v âŠkonkretni glasbiâŠ. S to napravo se lahko celotni âŠzvokovni spekter⊠prej posnetega gradiva (âŠÅ¡umovâŠ, vokalnih âŠzvokovâŠ, âŠviÅ¡ine tonaâŠ, ritmiÄnih obrazcev itn.) soÄasno transponira na dvanajst razliÄnih ravni âŠviÅ¡inâŠ. Te ravni ustrezajo ⊠polstopnjam temperirane âŠlestviceâŠ. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (â¹FRâº, 66)
GL: âŠkonkretna glasba⊠= (âŠmusique concrÚteâŠ). â¹Pâº, 84; â¹RICâº, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48