FONOGEN

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogène; IT: phonogène, fonogeno.

ET: Grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); možno je, da je končnica -gen tudi okrajšava generatorja.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo zvoka v konkretni glasbi. S to napravo se lahko celotni zvokovni spekter prej posnetega gradiva (šumov, vokalnih zvokov, višine tona, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni višin. Te ravni ustrezajo … polstopnjam temperirane lestvice. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: konkretna glasba = (musique concrète). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!