Mesec: februar 2017

ANG: folk rock, folkrock, folk-rock 1965; NEM: Folk Rock, Folkrock, Fusion der zwei Stile; FR: folk rock, folkrock, fusion des deux genres; IT: folk rock, folkrock, fusione dei due generi.

ET: ANG folk = ljudstvo; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za) kombinacijo folklorne glasbe¹ z amplificirano instrumentacijo ♦rocka♦, v glavnem z bobni in električnimi godalnimi glasbili (gl. ♦električni glasbeni instrumenti♦ – op. N. G.). Obdelava skladbe Mr. Tambourine Man, ki so jo leta 1965 priredili The Byrds, se nasplošno pojmuje kot prvi primer te vrste.« (‹RAN›, 319)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi ANG-naziv folk-rock 1965) najbrž sugerirajo tolmačenje ANG-izvirnika v ‹BR›, 234–235. »Obdelava« v D je prevod ANG-pojma »cover version«: »V ♦popularni glasbi♦ (naziv za) posnetek, v katerem se predeluje kakšen prejšnji, po navadi zelo uspešen posnetek. Cilj takega posnetka, ki ne nujno, čeprav indirektno lahko prizna izvirnik, je pristop k širšemu komercialnemu trgu, pogosto tako, da se izvirnik prilagodi okusom nove, malo drugačne publike (npr. ♦rock♦ obdelave posnetkov ♦rhythm and bluesa♦).« ‹RAN›, 211

GL: ♦rock, rock glasba♦, ♦soft rock♦.

PRIM: ♦country rock♦.

‹HI›, 162; ‹KN›, 73–75

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

NEM: Folklorismus.

ET: ANG folk = ljudstvo, lore = nauk, znanje, tradicija (‹KL›, 441; ‹BKR›, II, 67¹).

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za slogovno orientacijo, v kateri se skladatelj navezuje na različne folklorne vzore.

KM: V ‹V›, 239–242 (= »folk resources«), je ponujenih veliko primerov za f.

KR: Naziv se lahko učinkovito uporablja za označevanje slogovne orientacije, navedene v D, lahko pa ima tudi slabšalni pomen (gl. npr. D ♦socialističnega realizma♦), posebno v zvezi z nacionalizmom kot negativnim pojmom. (O nacionalizmu v glasbi gl. SEDAK 1993.)

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦eksotizem♦.

‹M›, 521

1 Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).

ET: ANG folk = ljudstvo; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanje ipd.

KR: Ta ANG-naziv, ki – kot samostalnik – pred različnimi samostalniškimi osnovami dobi pridevniško funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniški funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. ‹GR6›, VI, 693; ‹HK›, 140–143; ‹RAN›, 315–319), še posebej, če mislimo na sodobne pojave predvsem ameriških folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije¹, ki vključuje tudi ljudsko glasbo²« (‹BKR›, 11, 67; prim. ET ♦folklorizma♦). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in družbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriških družboslovnih znanostih (ki niso vprašanja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in družbene in/ali kulturne antropologije), temveč bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa včasih tudi takšen (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniški funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦ ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo rešitev bi morali iskati v večdisciplinarni razpravi, pri čemer – se zdi – ne bi smeli bežati pred rešitvami, za katere smo se odločili v prevodu D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦, če se ne najdejo natančnejši in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniški funkciji, še posebej, če poimenuje različne ameriške folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehničnega pojma, ker ima tudi sama večkrat neizdiferencirane pomene. Če se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav očitno ne da izogniti s kakšnim natančnejšim pojmom na ravni strokovne besede oz. tehničnega pojma.

GL: ♦afro rock♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦Creole jazz♦, ♦folklorizem♦, ♦folk rock♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jug band♦, ♦mersey beat♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦novomodaliteta♦ = (neomodaliteta), ♦old time jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦primitivizem♦, ♦reggae♦, ♦saudade♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦socialistični realizem♦, ♦svetovna glasba♦ (D 3), ♦šanson♦.

1 V izvirniku »Volkskunde«.

2 V izvirniku »Volksmusik«. V ‹L›, 638, se »Volksmusik« izenačuje s ♦popularno glasbo♦ (prim. KR ♦popularne glasbe♦).

ANG: fluxsus; NEM: Fluxus, Fluxus-Bewegung.

ET: Lat. fluxus = tok, tek, iz fluere = teči; ANG tudi flux = strujanje, izpljunek, hrkelj, krvavitev.

D: 1) »Naziv FLUXUS … je leta 1960 izbral George Maciunas kot naslov za neko revijo, ki je morala predstaviti ideje tistih umetnikov, ki so se v svojih delih odrekli ustaljenih umetniških form in slogov. Revija ni nikoli izšla. Je pa omenjeno besedo uporabil za prvo serijo koncertov z naslovom ‘Najnovejša glasba’, ki jo je Maciunas organiziral v Wiesbadnu (kjer je občasno delal kot oblikovalec v ameriški vojski), od takrat beseda tava po umetnostih kot kakšen fantom.« (BLOCK-FREYBOURG 1983: 5)

2) »(Naziv za gibanje, ki ga je v New Yorku vzpodbudila) skupina skladateljev, pesnikov in umetnikov … v šestdesetih letih zaradi lastnega … zanimanja za dolgočasje, nevarnost in environmentalizem (gl. ♦okoljska umetnost, environment, environmentalna umetnost♦ – op. N. G.) kot umetniški koncept. Med tistimi, ki so bili povezani s fluxusom, so bili: Eric Anderson, George Brecht, Dick Higgins, Nam June Paik, Thomas Schmit, Jackson MacLow in La Monte Young.« (‹FR›, 31)

KM: F. je G. Maciunas zares utemeljil v Wiesbadnu, kot je navedeno v D 1, čeprav je intenzivno delovanje f. najbolj izrazito v New Yorku, kot je navedeno v D 2.

KR: Naziv je težko natančno definirati, v glavnem zaradi njegove večdisciplinarnosti, čeprav je f. kot gibanje pomembno pri vzpodbujanju nekaterih pojmov (tudi) v glasbi druge polovice tega stoletja (prim. npr. KM ♦prozne glasbe♦). Tudi v priročni literaturi vlada zmeda določanja njegovega pomena. V ‹THO›, 71–72, se npr. definira kot evropska »akcijska oblika«, sorodna ♦happeningu♦ (čeprav se omenja, da je g. Maciunas njegov utemeljitelj), v ‹GR›, 75, pa se omenja celo Ligeti kot njegov kratkotrajni sodelavec (?!).

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦antiglasba♦, ♦okoljska umetnost, environment, environmentna umetnost♦, ♦glasba za branje♦, ♦glasba za oči♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦letrizem♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦neslišna glasba♦, ♦performans♦, ♦zasebna glasba♦, ♦prozna glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦vidna glasba♦, ♦zvokovna poezija♦.

‹CP1›, 239; ‹M›, 557–559; SOHM 1970

ANG: noise filter; NEM: Höhenfilter, Rauschfilter.

ET: ♦Filter♦.

D: »(Naziv za) preprost ♦filter♦, ki potiska visoke frekvence ter tako zmanjšuje motnje, ki povzročajo ♦šum♦.« (‹EN›, 189)

GL: ♦filter♦, ♦šum♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltagecontrolled filter), filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦.

‹HI›, 383

ANG: voltage-controlled filter; NEM: spannungssgesteuerter Filter.

ET: ♦ Filter♦; ♦nadzor napetosti♦ .

D: »(Naziv za) ♦modul♦ v ♦sintetizatorju♦, ki pomembno določa elektronsko oblikovanje ♦zvoka♦ po načelu ♦subtraktivne sinteze zvoka♦. Nihaji, ki jih proizvede ♦oscilator♦ ali ♦generator šuma♦, se določajo s ♦filtrom za nadzor napetosti♦, tako da se potiska ali krepi določeno frekvenčno območje. Posledica je sprememba oblike vala, ki se sliši kot sprememba ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹EN›, 264)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control).

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦oscilator z nadzorom napetosti♦ = (VCO) = (voltagecontrolled oscillator), ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦.

‹DOB›, 162; ‹FR›, 100

ANG: formant filter; NEM: Formantfilter, Klangfarbenfilter.

ET: ♦Formant(i)♦; ♦filter♦.

D: 1) »(Naziv za) elektronski ♦filter♦, ki poudari izključno ozek ♦frekvenčni pas♦. Filtri formanta se uporabljajo za menjavanje ♦barve♦ v generiranih oblikah valov.« (‹PR›, 31)

2) »(Naziv za) pasovni ♦filter♦, ki rabi za poudarjanje tistih ♦formantov♦, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost. Pogosto se uporabljajo pri oblikovanju ♦zvoka♦ pri ♦elektronskih glasbenih instrumentih♦.« (‹HI›, 162)

KM: Eden od ♦elektronskih glasbenih instrumenov♦, v katerem se f. f. uporablja za oblikovanje ♦zvoka♦, je ♦elektronski monokord♦.

KR: Obe D sta nesmiselni in kar najbolje govorita o nesmiselnosti samega pojma. V D 1 je nejasno, zakaj bi to moral biti prav ozek ♦frekvenčni pas♦. V D 2 pa je vprašljivo, kakšno zvezo z oblikovanjem ♦zvoka♦ pri ♦elektronskih glasbenih instrumetnih♦ imajo tisti ♦formanti♦, ki pomembno določajo vokalno in instrumentalno zvočnost.

Naziv je na določen način tavtološki: vsako filtriranje ♦tona♦, ♦zvoka♦ ali ♦šuma♦ je pravzaprav spreminjanje njegove ♦barve♦. F. f. bi torej morali biti samo tisti ♦filtri♦, ki filtrirajo izključno ♦formante♦ kot ♦parciale♦, ki pomembno določajo ♦barvo♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦filter♦, ♦formant♦,

♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva).

PRIM: ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, ♦nizkoprepustno sito♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦ .

ANG: filter; NEM: Filter, Sieb (zastarelo); FR: filtre; IT: filtro.

ET: Srednjeveška lat. filtrum = (dobesedno) cedilo ‹KLU›, 214).

D: »Naziv za elektronske naprave, ki kot samostojne naprave, kot so ♦moduli♦, ali pa tudi kot sestavni deli kakšne elektronske naprave, spreminjajo ♦zvokovno barvo♦ ♦signala♦, tako da jo z določanjem frekvenčnega območja ojačujejo ali zmanjšujejo. S filtri lahko popravljamo nepotrebne nepravilnosti v frekvencah (♦izenačevalnik♦); z njimi se lahko zvočni ♦signal♦ deli na različna frekvenčna območja (♦vokoder♦), pa tudi oblikuje ♦zvok♦. Zato se filtri na več področjih uporabljajo v avdiotehniki in v glasbeni elektroniki. Z njimi se lahko zmanjšajo nezaželene motnje ♦šuma♦ (♦filter šuma♦), lahko pripomorejo k ustvarjanju posebnih učinkov ali pa so, kot ♦filtri z nadzorom napetosti♦, nezamenljivi v ♦suptraktivni sintezi zvoka♦ pri ♦sintetizatorjih♦.« (‹EN›, 80)

KM: V slovenščini se spodbuja tudi uporaba slovenskega ustreznika: sito.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter za nadzor napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦izvenačevalnik♦ = (♦ekvalizator♦) = (equalizer), ♦nizkoprepustni filter♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦subtraktivna sinteza zvoka♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokoprepustni filter♦, ♦vokoder♦ = (vocoder).

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 56; ‹CP1›, 239; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73–78; ‹EH›, 93–94; ‹FR›, 30; ‹GRI›, I, 742; ‹HI›, 156; ‹HK›, 137; ‹HO›, 378; ‹HU›, 81; ‹KN›, 72; ‹M›, 63; ‹POU›, 200; ‹P›, 81; ‹RAN›, 307; ‹RIC›, II, 124; ‹RL›, 288–289; ‹RUF›, 121–122 = ♦elektronski glasbeni instrumenti♦; ‹V›, 236