ANG: square wave generator, square-wave generator; NEM: Rechteckgenerator, Rechteck-Generator; FR: générateur de sons carrés; IT: generatore di onde quadre.
ET: âŠGenerator(ji)âŠ.
D: »(Naziv za) âŠoscilator⊠ki proizvaja âŠpravokotni nihajâŠ.« (â¹ENâº, 191).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgenerator(ji)âŠ, âŠpravokotni nihaj, ton, zvok, valâŠ.
â¹EHâº, 276; â¹JONâº, 293; â¹KSâº, 115; â¹LAREâº, 517; â¹RICâº, II, 124
ANG: sine wave generator, sine-wave generator; NEM: Sinusgenerator, Sinustongenerator, Sinuston-Generator; FR: générateur de sons sinusoÃdaux; IT: generatore di suoni sinusoidali.
ET: âŠGenerator(ji)âŠ, âŠsinusni nihaj, ton, valâŠ.
D: »(Naziv za) âŠoscilator⊠ki proizvaja âŠsinusni nihajâŠ.« (â¹ENâº, 218).
KR: FR in IT pojma nista povsem natanÄna ker, glede na razliko med âŠsinusnim tonomâŠ, âŠtonomâŠ, âŠzvokom⊠in âŠÅ¡umomâŠ, na kateri insistira ta Pojmovnik, sinusen je lahko samo âŠtonâŠ, nikakor pa ne tudi âŠzvokâŠ.
V â¹Lâº, 522, je navedeno NEM izraz »Sinustonerzeuger« (»proizvajalec âŠsinusnih tonovâŠÂ«), ki se uporablja zelo redko.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, generator(ji)âŠ, âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusoidalni nihaj, ton, val).
PRIM: âŠRC-generatorâŠ.
â¹CHâº, 299; â¹FRâº, 82; â¹HUâº, 72â73; â¹JONâº, 281; â¹KSâº, 115; â¹LAREâº, 517.
ANG: chance generator (D 2), noise/random voltage generator, random generator, random voltage generator; NEM: Zufallsgenerator, Zufallsspannunggenerator.
ET: âŠGenerator(ji)âŠ.
D: 1) »(Naziv za) âŠmodul⊠v âŠsintetizatorjuâŠ, ki proizvaja nakljuÄne napetosti … NakljuÄne napetosti se dobivajo iz npr. âŠÅ¡umov⊠âŠgeneratorja Å¡uma⊠tako, da se celotno sliÅ¡no frekvenÄno obmoÄje âŠÅ¡uma⊠potisne skozi âŠnizkoprepustni filterâŠ, skozi katerega grejo samo deli âŠÅ¡uma⊠kot nakljuÄne napetosti pod mejo sliÅ¡nosti (pribliÅŸno 20Hz). S premikom spodnje meje âŠnizkoprepustnega filtra⊠se lahko prilagaja tempo poteka nakljuÄnih seÅ¡tevkov napetosti.« (â¹ENâº, 187).
2) Naziv za razliÄne tehniÄne uporabe âŠnakljuÄja⊠v âŠnedeterminaciji⊠(gl. âŠoperacije z nakljuÄjemâŠ). Generatorji nakljuÄja so zatorej tudi I Ching, nepravilnosti na notnem papirju, prosto zlaganje in branje razliÄnih (zastavljenih), najpogosteje grafiÄnih predlog, kart neba (pri J. Cageu), telefonski imenik (pri L. M. Youngu), igralne karte (pri G. Brechtu in J. Cageu) (â¹GLâº, 84).
GL: âŠelektronska glasba⊠(glede na D 1), âŠhenerator(ji)⊠(glede na D 1), âŠgenerator belega Å¡uma⊠(glede na D 1), âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija) (glede na D 2), âŠoperacije z nakljuÄjem⊠(glede na D 2), âŠnakljuÄjeâŠ.
â¹EHâº, 224, 271; â¹FRâº, 73; â¹HUâº, 107â108
ANG: countour transient, envelope generator, envelope shaper, function denerator; NEM: HÃŒllkurvengenerator, HÃŒllkurvenformer, Konturgenerator; IT: generatore di inviluppo.
ET: âŠgenerator(ji)âŠ.
D: »(Naziv za) âŠmodul⊠v âŠanalognem sintetizatorju⊠ki se uporablja za proizvajanje âŠovojniceâŠ, torej vpliva na dinamiÄni pretok elektronskih âŠzvokovâŠ. Generator ovojnice je priklopljen na ojaÄevalce z âŠnadzorom napetostiâŠ. Spremembe âŠintenzitete⊠v âŠsignalu⊠ki se vodi do ojaÄevalca s âŠnadzorom napetostiâŠ, ustrezajo programiranim âŠparametrom⊠âŠovojniceâŠ, s Äemer se doseÅŸe doloÄena avtomatizacija pri ustvarjanju âŠovojniceâŠ. (â¹ENâº, 101).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgenerator(ji)âŠ, âŠovojnicaâŠ, âŠdetektor ovojniceâŠ.
â¹BASSâº, II, 124; â¹DOBâº, 163; â¹FRâº, 27; â¹HKâº, 185,; â¹HUâº, 100â103; â¹KNâº, 97
ANG: white noise generator; NEM: Rauschgenerator; FR: générateur des sons blancs, générateur de bruit blanc; IT: generatore di rumore (bianco), generatore di suono bianco.
ET: âŠGenerator(ji)âŠ.
D: »Naziv za âŠgenerator⊠ki proizvaja âŠbeli Å¡umâŠ. Najpogosteje gre za âŠgenerator Å¡umaâŠ, ki, kot âŠmodul⊠v âŠsintetizatorjuâŠ, sluÅŸi za proizvajanje vseh vrst âŠÅ¡umovâŠ.« (â¹EHâº, 386; â¹ENâº, 189).
GL: âŠbeli Å¡umâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgeneraÂtor(ji)âŠ, âŠgenerator nakljuÄja⊠(D 1), âŠÅ¡umâŠ.
PRIM: âŠgenerator Å¡umaâŠ.
â¹BASSâº, II, 124; â¹CHâº, 299; â¹FRâº, 73; â¹HUâº, 80; â¹LAREâº, 517; â¹RICâº, II, 124
ANG: (electronic) generator; NEM: Generator, Niederfrequenzgenerator (v. KM), Tonfrequenzgenerator, Tongenerator, FR: générateur (de sons), IT: generatore (elettronico).
ET: Lat. generator = roditelj, stvarnik, tvorec, iz generare = rojevati, ustvarjati, iz genus = vrsta, spol (â¹KLUâº, 257).
D: Skupni naziv za vse naprave, ki proizvajajo (elektriÄno) napetost, nihaje, valove, âŠton, âŠzvokeâŠ, âŠÅ¡umeâŠ.
KM: V â¹EHâº, 115, 356, se opozarja, da je g. praktiÄna okrajÅ¡ava »generatorja frekvenc âŠtonaâŠÂ« (= »Tonfrequentzgenerator«). »Frekvence âŠtonaâŠÂ« so vsekakor tavtologija. V â¹RUFâº, 520, je navedeno »generator âŠtonov⊠(= »Tongenerator«) kot nadaljnja okrajÅ¡ava»Tonfrequentzgenerator«, v â¹HIâº, 480, pa je naveden »Ton(frequenz)generator in njegova povsem nerazumljiva sopomenka »Niederfrequenzgeneratoren« (= »generatorji nizkih frekvenc«), g. namreÄ ne generirajo samo nizkih frekvenc.
V â¹EHâº, 239, se skuÅ¡a poudariti razliko med g. in âŠoscilatorjemâŠ, vendar sta ta dva pojma v terminologiji âŠelektronske glasbe⊠praktiÄno sopomenki (â¹DOBâº, 120; â¹ENâº, 164, â¹Mâº, 61, â¹RUFâº, 379; â¹Vâº, 549).
KR: V â¹CP1âº, 239, je navedeno, da je g. vir âŠzvoka⊠vseh tipov elektronskih âŠsignalov⊠razen âŠsinusnih valovâŠ. To je, seveda, napaÄno, ker âŠgenerator sinusnega nihaja, tona, vala⊠lahko generira tudi tak âŠsignalâŠ.
GL: âŠelektronska glasba⊠= âŠgenerator belega Å¡umaâŠ, generator ovojniceâŠ, âŠgenerator ÅŸagastega nihaja, tona, zvoka, valaâŠ, âŠgenerator pravokotnega nihaja, tona, zvoka, valaâŠ, âŠgenerator sinusnega nihaja, tona, valaâŠ, âŠgenerator nakljuÄja⊠(D 1), âŠgenerator trikotnega nihaja, tona, zvoka, valaâŠ, âŠRC-generatorâŠ.
PRIM: âŠoscilator(ji)âŠ.
â¹BASSâº, II, 124; â¹BKRâº, II, 111; â¹CHâº, 299; â¹ENâº, 91; â¹FRâº, 34; â¹HOâº, 419; â¹HU⺠71â72; â¹Pâº, 75; â¹RICâº, I, 124; â¹HUâº, 325; â¹Vâº, 263â264.
ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.
D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se veÄinoma uporablja v slabÅ¡alnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzviÅ¡eno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koraÄnica, plesna in âŠzabavna glasbaâŠ, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (â¹HIâº, 172)
2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hiÅ¡nem muziciranju …, v nasprotju s Äisto umetniÅ¡ko glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraÅŸa aspekte druÅŸbenega in politiÄnega ozraÄja v NemÄiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in KÅenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugaÄe od oÄitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povpreÄno dolÅŸino trajanja, prav tako pa so vsi parti pribliÅŸno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (â¹IMâº, 142)
3) »Dobesedno: ‘obiÄajna glasba’. Ta nemÅ¡ki pojem oznaÄuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, KÅenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicistiÄnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v doloÄeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejÅ¡im jezikom in oblikami.« (â¹ROSâº, 96)
KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v â¹BRâº, 188â189, in v â¹Lâº, 222 (gl. KR).
Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, Å¡e posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1â3, 3â4, 10â11. Ti muzikoloÅ¡ki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.
Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4â6). Vsekakor drÅŸi, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piÅ¡e v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10â11).
KR: D so izbrane z doloÄenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem sploÅ¡nem pomenu, ne glede na oÅŸji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer povrÅ¡ne rabe pojma: Äe je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoÅ¡ka, izobraÅŸevalna literatura.
Kako nevarna so posploÅ¡evanja pomena kot v D 1, najbolje kaÅŸe vir, iz katerega prihaja D: v â¹HIâº, 30, se piÅ¡e o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere zaÄetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak naÄin kot tudi G.
PosploÅ¡evanje tega pojma torej ni priporoÄljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoÅ¡ka« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemÅ¡kih virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo âŠglasbe 20. stoletja⊠in ga [tudi v slovenÅ¡Äini] uporabljajmo v tej obliki, kot se poÄne v â¹MELZâº, I, 662.
â¹APEâº, 116â117; â¹BASSâº, II, 331; â¹BOSSâº, 56; â¹FRâº, 34; â¹GR6âº, VII, 213; â¹JONâº, 111â112; â¹Pâº, 352; â¹RANâº, 334; â¹RICâº, II, 288; â¹SLONâº, 1450; â¹Vâº, 263
1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.
ANG: futurism; NEM: Futurismus; FR: futurisme; IT: futurismo.
ET: Lat. futurus = prihodnji.
D:»(Naziv za) italijansko smer v umetnosti, ki se je pojavila okrog leta 1910. V likovni umetnosti vzporedno s francoskim kubizmom in nemÅ¡kim âŠekspresionizmomâŠ. Gibanje, ki ga je leta 1909 utemeljil pesnik in politik F. T. Marinetti, je prinaÅ¡alo svoje revolucionarne ideje v obliki agresivnih ‘futuristiÄnih manifestov’ (ki se jih je med letoma 1909 in 1943 pojavilo celo 85) in ki so po svoji radikalnosti presegli tisto, kar so sami umetniki lahko uresniÄili. (Za glasbo) so pomembni samo manifesti ‘klasiÄnega’ futurizma med letoma 1910 in 1924, med katerimi so Manifesto dei musicisti futuristi in La musica futurista F. B. Pratelle (oba z zaÄetka leta 1911) ter manifest L’arte dei rumori L. Russola (iz marca 1913). Russolova klasifikacija âŠÅ¡umov⊠in hrupa je uporabljala navadne opise besed âŠ
Takrat senzacionalna futuristiÄna prizadevanja okoli glasbe, ki so jih spoznali tudi Stravinski, Milhaud, Honegger in VarÚse, so propadla zaradi primitivnosti Russolovih âŠintronarumorjev⊠ali pa zaradi povpreÄnosti futuristiÄnih glasbenikov, ki se nikakor niso mogli primerjati ⊠s futuristiÄnimi slikarji, kot so Boccioni, Carra, Balla in Severini. FuturistiÄna umetnost âŠbruitizma⊠… ni naÅ¡la nobenih naslednikov. VarÚse, ki se ga pogosto omenja v tem kontekstu, ni uvedel nikakrÅ¡ne nove aparature za proizvajanje âŠzvokaâŠ, temveÄ je samo emancipirana tolkala uporabljal za uÄinke s âŠÅ¡umi⊠in hrupom. NajuspeÅ¡nejÅ¡i bruitist Russolo je sicer natanÄno dojel, da se âŠÅ¡umi⊠morajo sortirati za skladateljske potrebe, to je, da ne smejo biti samo dekorativni dodatki za tonsko slikanje (kot pozneje pri Satieu in Antheliu). To pomembno naÄelo so Å¡ele kasneje lahko primerno uresniÄili s sredstvi âŠelektronske glasbe⊠âŠÂ« (â¹EHâº, 110â111)
KM: V KM âŠglasbe Å¡uma, hrupa⊠se navaja Russolova kategorizacija âŠÅ¡umov⊠in hrupa. O zvezi VarÚsea s f. gl. BOSSEUR: 1976, pa tudi VARÐSE 1983a: 143.
KR: D je izbrana zaradi Å¡tevilnih koristnih podatkov in zaradi kritiÄne drÅŸe do f. oz. âŠbruitizma⊠kot njegove glasbene emancipacije. Z navedki se na sploÅ¡no lahko strinjamo. Zanimivo pa je to, da se na koncu D omenja âŠelektronska glasba⊠kot sredstvo, s katerim bi lahko ÂuresniÄili Russolove ideje o klasifikaciji âŠÅ¡umovâŠ. Ta pristop je veliko prikladnejÅ¡i za âŠkonkretno glasboâŠ, vsaj v njeni zgodnji fazi.
Pripona -izem navadno sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. Ta pojem upraviÄeno uporablja ta pomen, kot tudi âŠbruitizem⊠kot njegova (glasbena podzvrst).
V â¹Pâº, 87, se navaja âŠbruitizem⊠kot sopomenka f., kar je napaÄno (gl. KR âŠbruitizmaâŠ).
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠkomatiÄna IestvicaâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ, âŠstrojna glasba⊠.
â¹APEâº, 115; â¹BASSâº,II, 307â317; â¹BKR⺠, II, 90; â¹FRâº, 33; â¹GRâº, 79; â¹GR6âº, VII, 41â42; â¹Hâº, 23â24; â¹HOâº, 414; â¹IMâº, 139; â¹JONâº, 109â110; â¹Mâº, 519; â¹MELZâº, I, 635; â¹MIâº, II, 192; â¹RANâº, 330; â¹RLâº, 313; â¹ROSâº, 96; â¹SLONâº, 1449; â¹THOâº, 80â83; â¹Vâº, 258
ANG: fusion, fusion 1970; NEM: Fusion, in der Popmusik Verschmelzung verschiedener Kulturen; FR: fusion, fusion de cultures ou genres différents de musique pop; IT: fusion, fusione di generi o culture differenti nella musica pop.
ET: ANG fusion = stapljanje, spajanje.
D: »(Naziv za) sintezo âŠjazza⊠in âŠrockaâŠ. Slog kombinira tradicionalna glasbila, ki se uporabljajo v âŠjazzuâŠ, in dolge, improvizirane melodije z âŠelektronskimi glasbenimi instrumentiâŠ, eksperimentalnimi âŠzvokovnimi barvamiâŠ, dvodelnimi âŠritmi⊠(ne âŠswingâŠ) in enostavnimi ostinatnimi âŠharmonijamiâŠ. V modi od poznih sedemdesetih let, prviÄ pa se pojavi ÅŸe ob posnetkih, ki so producirani ÅŸe leta 1968.« (â¹RANâº, 330)
KR: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so podane kot njegovo napaÄno tolmaÄenje v â¹BRâº, 234â235.
Razlago pojma je treba omejiti na tisto iz D, Äeprav je potem f. nekoliko nespretna in nejasna sopomenka z âŠjazz rockomâŠ. Äe naziv razumemo v njegovem dobesednem pomenu, torej ne kot tehniÄni naziv ali strokovno besedo, potem se lahko zgodi nesporazum, kot tisti v â¹BRâº, 234â235 (gl. predlagane ustreznice v NEM, FR in IT), ko se f. lahko uporablja v dobesednem prevodu, ker ima tako nenatanÄen pomen, da ne more biti veÄ niti tehniÄni pojen niti strokovna beseda.
GL: âŠelektriÄni jazzâŠ, âŠjazzâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
PRIM: âŠjazz rock⊠= âŠrock jazzâŠ.
â¹GRJâº, I, 411; â¹HKâº, 152 = »fusion music« (= vodilka k âŠjazz rockuâŠ)
ANG: funk, funky, funky jazz, funk 1970/1950; NEM: Funk, Funky, Funky Jazz, Jazzstil, spÀter Popstil; FR: funk, funky, funky jazz, stile de jazz, ensuite de Pop; IT: funk, funky, funky jazz, stile di jazz, in seguito di Pop.
ET: ANG (natanÄneje: v ameriÅ¡kem slengu) funk = strah, panika, utesnjenost, funky je pridevnik; v â¹OADâº, 354, se pojasnjuje pomen pridevnika funky tudi v zvezi z âŠjazzom⊠kot »nekompliciran«, »Äustven«.
D: 1) »Zemeljski, seksualen, tisto, na kar se da plesati, pod vplivom âŠgospelaâŠ. Leta 1954, ko se izenaÄuje s âŠsoulomâŠ, vkljuÄuje ÅŸeljo po osvobajanju od intelektualiziranega âŠWest Coast jazzaâŠ. Naziv se sedaj uporablja za Å¡tevilne posnetke Ärnske âŠpopularne glasbeâŠ, posebno za tiste z zahtevnim sinkopiranjem.« (â¹RANâº, 330)
2) »(Naziv za) naÄin muziciranja v âŠhard bopu⊠âŠ, v katerem se, konec petdesetih in Å¡estdesetih let, z uporabo elementov âŠbluesa⊠in âŠgospela⊠ponovno vraÄa k afroameriÅ¡ki Ärnski folklori1, âŠsoulâŠ. Od sedemdesetih let tudi naziv za muziciranje Ärnskih glasbenikov v âŠrock glasbi⊠in âŠpop glasbiâŠ, ki se orientira po âŠbluesuâŠ.« (â¹HIâº, 166â167)
3) »Od pribliÅŸno leta 1970 izraz v âŠjazz rocku⊠oznaÄuje kratke, prekinjene fraze, premiÄno vodenje basovske linije, duhovito vodenje partov, ki temelji na ritmiÄnih premikih ipd. Primer za ta pozni funk je skladba Lunarputians B. Cobhama.« (â¹KNâº, 80)
KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od ANG.izvirnika, so ponujene v â¹BRâº, 234â235, kot (napaÄna) razlaga ANG-pojma.
KR: Iz vseh treh D, ki so iz kompetentnih virov, se vidi, da je natanÄni pomen pojma nemogoÄe doloÄiti. V â¹KNâº, 80, eksplicitno piÅ¡e, da f. predstavlja »mistifikacijo Ärnskih âŠsoul⊠glasbenikovâŠÂ«. Zagotovo bi lahko rekli, da f. sploh ne predstavlja tehniÄnega pojma ali strokovne besede, vendar ga je zaradi njegove popularnosti treba navesti v Pojmovniku.
RazliÄne oblike zapisa v izvirniku so posledica enakovredne rabe samostalniÅ¡ke (=»funk«) in pridevniÅ¡ke (= »funky«) oblike. Zato so vse oblike zapisovanja pravilne.
GL: âŠgospelâŠ, âŠjazzâŠ, âŠjazz rock⊠= âŠrockjazzâŠ, âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠrock jazz⊠= âŠjazz rockâŠ, âŠsoul, soul jazzâŠ.
(D 1).
â¹BASSâº, II, 304; â¹GRJâº, I, 411; â¹HKâº, 151â152; â¹RICâº, II, 252 = vodilka k âŠjazzuâŠ
1 V izvirniku »Negerfolklore«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
