ANG: basic row, basic series/set, basic shape, original form, original note/tone, row, prime (set); NEM: Grundgestalt; FR: série originale, forme originale de la série, forme originelle de la série, série de base; IT: serie originale.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: 1) »V besedilih o Schönbergovih skladateljskih postopkih je âŠdvanajsttonska vrsta⊠pogosto oznaÄena kot osnovna oblika, tako da osnovna oblika v sploÅ¡nem pomenu obstaja kot sopomenka âŠdvanajsttonske vrsteâŠ. Spomenska raba obeh pojmov dokazuje, da se âŠdvanajsttonska vrsta⊠v skladbi, ki je skladana v âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ, dojema kot osnovna oblika.« (BEICHE 1983: 10)
2) »Poleg tega, da se uporablja kot sopomenka âŠdvanajsttonske vrsteâŠ, se pojem … pojavlja v povezavi z âŠdvanajsttonsko tehniko⊠kot naziv za prvo âŠoblikoâŠ, v kateri se pojavlja kakÅ¡na âŠdvanajsttonska vrstaâŠ. V tem primeru je (pojem) kratica ‘osnovne oblike âŠdvanajsttonske vrste⊑ … Osnovno âŠobliko⊠kot prvo âŠoblikoâŠ, v kateri se pojavlja kakÅ¡na âŠdvanajsttonska vrstaâŠ, je treba razumeti kot (Äasovno) prvo âŠobliko vrsteâŠ, ki se pojavlja v skladbi, kot tudi âŠobliko vrsteâŠ, ki ‘leÅŸi v osnovi’ skladbe in iz katere se … ‘izvajajo’ … tri druge âŠoblikeâŠ. Enopomenskega razlikovanja med obema pomenoma … ni moÄ najti v mnogih besedilih, morda niti ni bil namen to doseÄi. To, da se âŠdvanajsttonska vrsta⊠kot takÅ¡na in prva od Å¡tirih razliÄnih âŠoblik vrste⊠ne razlikujeta pogosto, je najbrÅŸ primarno utemeljeno v dejstvu, da sta âŠdvanajsttonska vrstaâŠ, ki je temelj kakÅ¡ne skladbe (kot ‘osnovna oblika’ skladbe), in njena prva âŠoblikaâŠ, v kateri se pojavlja (kot ‘osnovna oblika’ âŠdvanajsttonske vrsteâŠ), identiÄni.« (BEICHE 1983: 13)
3) »V literaturi lahko vÄasih zasledimo (pojem) osnovna oblika kot naziv za vse Å¡tiri âŠoblike vrsteâŠ. Proklamirana enakovrednost Å¡tirih âŠoblik vrsteâŠ, zaradi Äesar bi lahko govorili o Å¡tirih osnovnih oblikah âŠdvanajsttonske vrste⊠kot o netransponiranih oblikah, v nasprotju z enajstimi âŠtranspozicijami⊠vsake od njih, bi lahko pomenila pomemben razlog za takÅ¡en pomen osnovne oblike âŠÂ« (BEICHE 1983: 15)
4) »J. Rufer uporablja pojem … v povsem drugaÄnem smislu od predhodnih treh … Glede na avtentiÄnost, ji jo Rufer pripisuje svojim izvajanjem, begajo protislovni podatki o kontekstu, v katerem se pojem … prviÄ pojavi pri Schönbergu, s tem pa se postavlja tudi vpraÅ¡anje, ali je pojem nastal v povezavi z âŠdvanajsttonsko tehniko⊠ali pa je prvotno rabljen v drugem kontekstu, in je Å¡ele kasneje, z razvojem Schönbergovih kompozicijskih postopkov, sprejet v terminologijo âŠdvanajsttonske tehnikeâŠ. Leta 1971 je Rufer menil, da je Schönberg sprva govoril o obliki in Å¡ele z razvojem âŠdvanajsttonske tehnike⊠zaÄel govoriti o osnovni obliki: ‘Za razumevanje Schönbergovega ustvarjanja od samega zaÄetka je izredno pomemben prav osrednji pojem oblika1 … Takoj, ko je Schönberg … v nauku zaÄel omenjati âŠdvanajsttonsko tehnikoâŠ, se je spremenil v osnovno obliko’2. (RUFER 1971: 281) … Po drugi strani pa Rufer leta 1974 omenja: ‘Besedo in pojem osnovne oblike je Schönberg uporabljal ÅŸe od leta 1919, ko Å¡e ni bilo govora o âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ.’ (RUFER 1978: 174) Za Ruferja je osnovna oblika identiÄna kategoriji glasbene ideje, domislice, navdiha, Äemur se v âŠdvanajsttonski tehniki⊠pripisuje neomejen primat v postopku skladanja.’ … glasbena ideja, ki je v osnovi dela, … je stvar ustvarjalnega odkritja. Temu je pripisana in izhaja iz glasbene domislice, navdiha,3 zato jo imenujemo osnovna oblika. Iz nje skladatelj ustvari delo po svoji ideji, ta mu dopuÅ¡Äa videti celotno vzduÅ¡je in po tej (ideji) ga nato oblikuje. V tem kompleksnem smislu je potem tudi ideja, zavestno ali nezavedno, domislica, navdih’.3 (RUFER 19662: 56)« (BEICHE 1983: 15â16)
5) »1. (Naziv za) frazo ali temo, ki predstavlja temelj skladbe. 2. âŠOsnovna vrstaâŠ4 ali âŠserijaâŠ5 v âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ, z âŠritmomâŠ, poudarki itn. Skladatelj A. Schönberg je prvi uporabil pojem na ta naÄin.« (â¹FRâº, 36; geslo je »âŠGrundgestaltâŠÂ«.) 6) »(Naziv za) praviloma prvo âŠoblikoâŠ, kjer se pojavlja âŠdvanajsttonska vrsta⊠v kakÅ¡ni skladbi, skladani v âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ, poleg katere se nato vrstijo nadaljnje, ne povsem enakovredne … âŠoblike vrste⊠(âŠobratâŠ, âŠrakov postopâŠ, âŠrakov obrat⊠).« (â¹HIâº, 189)
7) »AngleÅ¡ki naziv za izhodno zvezo, osnovno zvezo, enostavno programiranje elektronskih instrumentov (npr. âŠsintetizatorjaâŠ) in naprav (npr. odmevne naprave).« (â¹ENâº, 24; geslo je »basic set«.)
KM: V BEICHE 1983: 1, 3â10, se opozarja tudi na pomene pojma, ki sicer deloma tudi izvirajo od Schönberga, niso pa v neposredni povezavi s terminologijo âŠdvanajsttonske tehnikeâŠ. Ti pomeni tu niso obravnavani.
KR: RazliÄnost D opozarja na dvoslojen pomen pojma:
1) Po eni strani je veÄpomenski, vendar vseeno do doloÄene mere uokvirjen v skladateljski teoriji A. Schönberga. Äe je pojem miÅ¡ljen v tem pomenu, se priporoÄa raba v izvirni obliki, tj. »Grundgestalt«, kot v D 5, za katero se v BEICHE 1983: 17, potrjuje, da je pod vplivom pomena, ki je naveden v D 4, in se ga zopet lahko razume kot interpretacijo Schönbergove skladateljske teorije, ne glede na to, kako poljubna je. (Josef Rufer je namreÄ veÄno problematiÄen in vsekakor najbolj omejen razlagalec Schönbergovih nazorov, o njegovi avtentiÄnosti je treba vselej dvomiti, kar je, med drugim, nedvomno vidno tudi iz zmede v D 4.) NemogoÄe je opozoriti na vse posledice te zmede, vendar je npr. dobro prebrati geslo »Grundgestalt« v â¹GR6âº, VII, 761â762, da pridemo do sklepa, kako pretirano, nekritiÄno zaupanje v Ruferjeve izkaze vedno vodi v napaÄno smer â kot tudi v D 4 in 5.
2) Po drugi strani je pomen pojma omejen na naziv za eno od âŠoblik vrste, serijeâŠ, kot je podrobno opisano v D 6 (Äeprav je trditev, da nadaljnje âŠoblike vrste⊠niso povsem enakovredne, neutemeljena).
D 7 â ki sicer ni pomembna za pomen v oÅŸjem smislu â napoti na teÅŸave, ki so se pojavile s (Schönbergovim) prevodom »Grundgestalta« v ANG kot »basic set« (v â¹FR⺠se, na primer, »basic set« sploh ne pojavlja kot geslo, temveÄ se namesto tega pojavlja veliko bolj redka sopomenka »prime« oziroma »prime set«), o Äemer lahko, na podlagi najnovejÅ¡ih vpogledov v gradivo, preberemo v BEICHE 1983: 11â12. Pomensko ta problematika ni pomembna, zato je ANG-naziv »basic set« sprejet kot ustreznica o. o. v., s. v smislu, ki je podrobneje opisan v D 6.
V â¹Lâº, 238, in v â¹Pâº, 220, je naveden nenavaden FR-pojem »forme directe de la série« (= »neposredna oblika âŠvrsteâŠ, âŠserijeâŠÂ«), katerega v strokovni literaturi ni moÄ najti.
GL: âŠvrstaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserijaâŠ, âŠtranspozicija (vrste, serije)âŠ.
PRIM: (âŠGrundgestaltâŠ), âŠobrat (vrste, serije)⊠= (âŠinverzija [vrste, serije]âŠ), âŠosnovna vrsta, serija⊠= (Grundreihe), âŠrakov postop (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradni postop [vrste, serije]⊠), âŠrakov obrat (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradna inverzija [vrste, serije]⊠).
â¹BASSâº, II, 65; â¹BKRâº, II, 154 = vodilka k: âŠvrsti⊠(âŠserijiâŠ) in âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ; â¹CANâº, 156; â¹JONâº, 117â118 = âŠGrundgestaltâŠ; â¹RANâº, 655 = »prime«; â¹RICâº, II, 73; STEPHAN 1974
1 V izvirniku: »Gestalt«.
2 V izvirniku: »Grundgestalt«.
3 V izvirniku: »Einfall«, eden od osrednjih pojmov v Schönbergovi inspiracijski skladateljski teoriji, ki se tu prevaja kot »ideja«, »domislica«, »navdih«, ker preprosto â kot je razvidno iz konteksta â pomeni vse to. Iz takÅ¡ne veÄpomenskosti je oÄitno, da »Einfall« ne more biti sprejet kot tehniÄni pojem oziroma strokovna beseda.
4 V izvirniku: »basic set«.
5 V izvirniku: »series«.
