ANG: basic row, basic series/set, basic shape, original form, original note/tone, row, prime (set); NEM: Grundgestalt; FR: série originale, forme originale de la série, forme originelle de la série, série de base; IT: serie originale.
ET: ♦Serija♦.
D: 1) »V besedilih o Schönbergovih skladateljskih postopkih je ♦dvanajsttonska vrsta♦ pogosto označena kot osnovna oblika, tako da osnovna oblika v splošnem pomenu obstaja kot sopomenka ♦dvanajsttonske vrste♦. Spomenska raba obeh pojmov dokazuje, da se ♦dvanajsttonska vrsta♦ v skladbi, ki je skladana v ♦dvanajsttonski tehniki♦, dojema kot osnovna oblika.« (BEICHE 1983: 10)
2) »Poleg tega, da se uporablja kot sopomenka ♦dvanajsttonske vrste♦, se pojem … pojavlja v povezavi z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ kot naziv za prvo ♦obliko♦, v kateri se pojavlja kakšna ♦dvanajsttonska vrsta♦. V tem primeru je (pojem) kratica ‘osnovne oblike ♦dvanajsttonske vrste♦‘ … Osnovno ♦obliko♦ kot prvo ♦obliko♦, v kateri se pojavlja kakšna ♦dvanajsttonska vrsta♦, je treba razumeti kot (časovno) prvo ♦obliko vrste♦, ki se pojavlja v skladbi, kot tudi ♦obliko vrste♦, ki ‘leži v osnovi’ skladbe in iz katere se … ‘izvajajo’ … tri druge ♦oblike♦. Enopomenskega razlikovanja med obema pomenoma … ni moč najti v mnogih besedilih, morda niti ni bil namen to doseči. To, da se ♦dvanajsttonska vrsta♦ kot takšna in prva od štirih različnih ♦oblik vrste♦ ne razlikujeta pogosto, je najbrž primarno utemeljeno v dejstvu, da sta ♦dvanajsttonska vrsta♦, ki je temelj kakšne skladbe (kot ‘osnovna oblika’ skladbe), in njena prva ♦oblika♦, v kateri se pojavlja (kot ‘osnovna oblika’ ♦dvanajsttonske vrste♦), identični.« (BEICHE 1983: 13)
3) »V literaturi lahko včasih zasledimo (pojem) osnovna oblika kot naziv za vse štiri ♦oblike vrste♦. Proklamirana enakovrednost štirih ♦oblik vrste♦, zaradi česar bi lahko govorili o štirih osnovnih oblikah ♦dvanajsttonske vrste♦ kot o netransponiranih oblikah, v nasprotju z enajstimi ♦transpozicijami♦ vsake od njih, bi lahko pomenila pomemben razlog za takšen pomen osnovne oblike …« (BEICHE 1983: 15)
4) »J. Rufer uporablja pojem … v povsem drugačnem smislu od predhodnih treh … Glede na avtentičnost, ji jo Rufer pripisuje svojim izvajanjem, begajo protislovni podatki o kontekstu, v katerem se pojem … prvič pojavi pri Schönbergu, s tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali je pojem nastal v povezavi z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ ali pa je prvotno rabljen v drugem kontekstu, in je šele kasneje, z razvojem Schönbergovih kompozicijskih postopkov, sprejet v terminologijo ♦dvanajsttonske tehnike♦. Leta 1971 je Rufer menil, da je Schönberg sprva govoril o obliki in šele z razvojem ♦dvanajsttonske tehnike♦ začel govoriti o osnovni obliki: ‘Za razumevanje Schönbergovega ustvarjanja od samega začetka je izredno pomemben prav osrednji pojem oblika1 … Takoj, ko je Schönberg … v nauku začel omenjati ♦dvanajsttonsko tehniko♦, se je spremenil v osnovno obliko’2. (RUFER 1971: 281) … Po drugi strani pa Rufer leta 1974 omenja: ‘Besedo in pojem osnovne oblike je Schönberg uporabljal že od leta 1919, ko še ni bilo govora o ♦dvanajsttonski tehniki♦.’ (RUFER 1978: 174) Za Ruferja je osnovna oblika identična kategoriji glasbene ideje, domislice, navdiha, čemur se v ♦dvanajsttonski tehniki♦ pripisuje neomejen primat v postopku skladanja.’ … glasbena ideja, ki je v osnovi dela, … je stvar ustvarjalnega odkritja. Temu je pripisana in izhaja iz glasbene domislice, navdiha,3 zato jo imenujemo osnovna oblika. Iz nje skladatelj ustvari delo po svoji ideji, ta mu dopušča videti celotno vzdušje in po tej (ideji) ga nato oblikuje. V tem kompleksnem smislu je potem tudi ideja, zavestno ali nezavedno, domislica, navdih’.3 (RUFER 19662: 56)« (BEICHE 1983: 15–16)
5) »1. (Naziv za) frazo ali temo, ki predstavlja temelj skladbe. 2. ♦Osnovna vrsta♦4 ali ♦serija♦5 v ♦dvanajsttonski tehniki♦, z ♦ritmom♦, poudarki itn. Skladatelj A. Schönberg je prvi uporabil pojem na ta način.« (‹FR›, 36; geslo je »♦Grundgestalt♦«.) 6) »(Naziv za) praviloma prvo ♦obliko♦, kjer se pojavlja ♦dvanajsttonska vrsta♦ v kakšni skladbi, skladani v ♦dvanajsttonski tehniki♦, poleg katere se nato vrstijo nadaljnje, ne povsem enakovredne … ♦oblike vrste♦ (♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ).« (‹HI›, 189)
7) »Angleški naziv za izhodno zvezo, osnovno zvezo, enostavno programiranje elektronskih instrumentov (npr. ♦sintetizatorja♦) in naprav (npr. odmevne naprave).« (‹EN›, 24; geslo je »basic set«.)
KM: V BEICHE 1983: 1, 3–10, se opozarja tudi na pomene pojma, ki sicer deloma tudi izvirajo od Schönberga, niso pa v neposredni povezavi s terminologijo ♦dvanajsttonske tehnike♦. Ti pomeni tu niso obravnavani.
KR: Različnost D opozarja na dvoslojen pomen pojma:
1) Po eni strani je večpomenski, vendar vseeno do določene mere uokvirjen v skladateljski teoriji A. Schönberga. Če je pojem mišljen v tem pomenu, se priporoča raba v izvirni obliki, tj. »Grundgestalt«, kot v D 5, za katero se v BEICHE 1983: 17, potrjuje, da je pod vplivom pomena, ki je naveden v D 4, in se ga zopet lahko razume kot interpretacijo Schönbergove skladateljske teorije, ne glede na to, kako poljubna je. (Josef Rufer je namreč večno problematičen in vsekakor najbolj omejen razlagalec Schönbergovih nazorov, o njegovi avtentičnosti je treba vselej dvomiti, kar je, med drugim, nedvomno vidno tudi iz zmede v D 4.) Nemogoče je opozoriti na vse posledice te zmede, vendar je npr. dobro prebrati geslo »Grundgestalt« v ‹GR6›, VII, 761–762, da pridemo do sklepa, kako pretirano, nekritično zaupanje v Ruferjeve izkaze vedno vodi v napačno smer – kot tudi v D 4 in 5.
2) Po drugi strani je pomen pojma omejen na naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, kot je podrobno opisano v D 6 (čeprav je trditev, da nadaljnje ♦oblike vrste♦ niso povsem enakovredne, neutemeljena).
D 7 – ki sicer ni pomembna za pomen v ožjem smislu – napoti na težave, ki so se pojavile s (Schönbergovim) prevodom »Grundgestalta« v ANG kot »basic set« (v ‹FR› se, na primer, »basic set« sploh ne pojavlja kot geslo, temveč se namesto tega pojavlja veliko bolj redka sopomenka »prime« oziroma »prime set«), o čemer lahko, na podlagi najnovejših vpogledov v gradivo, preberemo v BEICHE 1983: 11–12. Pomensko ta problematika ni pomembna, zato je ANG-naziv »basic set« sprejet kot ustreznica o. o. v., s. v smislu, ki je podrobneje opisan v D 6.
V ‹L›, 238, in v ‹P›, 220, je naveden nenavaden FR-pojem »forme directe de la série« (= »neposredna oblika ♦vrste♦, ♦serije♦«), katerega v strokovni literaturi ni moč najti.
GL: ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦.
PRIM: (♦Grundgestalt♦), ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije]♦ ), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦ ).
‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, II, 154 = vodilka k: ♦vrsti♦ (♦seriji♦) in ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156; ‹JON›, 117–118 = ♦Grundgestalt♦; ‹RAN›, 655 = »prime«; ‹RIC›, II, 73; STEPHAN 1974
1 V izvirniku: »Gestalt«.
2 V izvirniku: »Grundgestalt«.
3 V izvirniku: »Einfall«, eden od osrednjih pojmov v Schönbergovi inspiracijski skladateljski teoriji, ki se tu prevaja kot »ideja«, »domislica«, »navdih«, ker preprosto – kot je razvidno iz konteksta – pomeni vse to. Iz takšne večpomenskosti je očitno, da »Einfall« ne more biti sprejet kot tehnični pojem oziroma strokovna beseda.
4 V izvirniku: »basic set«.
5 V izvirniku: »series«.
