D: »(Naziv za) ♦višino tona♦, ne glede na oktavo ali register, v katerem se pojavlja; npr. razred vseh ♦tonov♦ c za razliko od ♦višine tona♦ c … Pojem se največ (čeprav ne izključno) uporablja v terminologiji ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne glasbe♦, ustvaril in postavil v ta kontekst pa ga je M. Babbitt.« (‹RAN›, 640)
KM: Pojem se dosledno uporablja v ANG terminologiji. Bilo bi nemogoče najti njegove ekvivalente v drugih jezikih. [op. ur.: Ker gre za terminologijo analize glasbenega stavka, kjer gre za razčlenjevanje abstraktnih razmerij med intervali, kjer niso pomembne realne tonske višine, temveč razmerja njimi, kakor jih zapisujemo z notami, je v slovenščini priporočljivo govoriti o razredih notnih višin ali razredih višin not.]
D: »(Naziv za) posebno opremljeno ploščo z vhodi in izhodi, prek katerih se vežejo posamezne naprave v ♦tonskem studiu♦ (npr. magnetofoni z mešalno konzolo) ali ♦moduli♦ ali kakšne druge naprave na ♦sintetizatorju♦ (posebej na ♦modulnem sintetizatorju♦).« (‹EN›, 227)
D:»(Naziv za) ritemski govor z zvočnim ozadjem, ki je v najbolj preprostem primeru sestavljeno zgolj iz tolkal, ki označujejo ♦beat♦, vsekakor pa bolj pogosto kot … ♦kolaži♦ z ♦rifi♦, figurami s tolkali in različnimi krajšimi instrumentalnimi ♦zvoki♦. Rep je nastal v črnskih blokovskih četrtih ameriških velemest. To je glasba za ples v disko klubih. Njeno življenje počiva na odnosu med izvajalcem in publiko, ki ji izvajalec lahko imponira, ki ji je ta umetnost lahko razumljiva. Tako lahko nastanejo prava tekmovanja med (najpogosteje) mladimi rapperji. Več rapperjev pa lahko ustvari skupino, v kateri se kot izvajalci daljših skladb izmenjujejo … Pravzaprav je rap sočasno (naziv za) slog in za slogovno sredstvo. Od sredine osemdesetih let se vse bolj uporablja kot slogovno sredstvo in to v ♦rock♦ in ♦soul♦♦skupinah♦, ki jih z rapom ne povezujemo v ožjem smislu, npr. Earth, Wind & Fire ali pri Princeu. Kot slogovno sredstvo rap ni omejen samo na črnsko publiko, temveč ga že dolgo … uporabljajo tudi beli glasbeniki. Prvi posnetek rapa je ‘Rapper’s Delight’ skupine Sugar Hill Gang iz leta 1979, rap pa je kot glasbeni fenomen znan že od začetka sedemdesetih let … Širše – tj. prav tako v smislu zelo ritmiziranega govorjenja ob glasbi – se je zares razvil že v predprejšnjem stoletju (npr. v ‘talking ♦bluesu♦‘), s koreninami v črnski afriški glasbi. Kot ‘talking ♦blues♦‘ in ‘toasting’ med izvajalci ♦reggae♦ z Jamajke se tudi pri rapu uporablja šifrirani jezik, katerega vsebina je pogosto, a ne vedno, žalostinka o usodi črncev in pozivanje k bolj ali manj resnim političnim akcijam, po drugi strani pa se šopiri z odprtostjo, hvalisanjem in pretiravanjem, predvsem na področju seksa … Trendu, ki ga je začel Sugar Hill Gang,se ni uspelo obdržati … V to prvo generacijo … sodijo še Whodini, Grandmaster Flash & the Furious Five (in raper Melle Mel) in Africa Bambaataa & the Jazzy Five. Druga generacija raperjev je začela snemati plošče takoj v drugi polovici osemdesetih let. (Sem sodijo) Run-DMC, Public Enemy, Mantronix (in reper Tricky Tee), skupina belcev Beastie Boys in drugi.« (‹HK›, 307–308)
ANG: retrogradation (of set, row), retrograde (set, row); NEM: Krebs(reihe), Krebs(-Reihe); FR: forme rétrograde (de la série), récurrence, rétrogradation (de la série); IT: cammino a ritroso, retrogrado.
ET: ♦Serija♦.
D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, posebej v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, ki jo dobimo tako, da ♦osnovno obliko vrste♦ beremo od konca proti začetku.
♦osnovna oblika vrste♦:
A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31
GL:♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.
ANG: retrograde-inversion (of row, set); NEM: Krebsumkehrung (der Reihe); FR: forme rétrograde du renversement (de la série), récurrence du renversement, récurrence du mouvement contraire (de la série); IT: inversione retrograda (della serie), retro grado dell’ inversione.
ET: ♦Serija♦.
D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, posebej v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, ki je pravzaprav ♦rakov postop♦♦obrata vrste, serije♦:
♦obrat vrste, serije♦:
(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)
GL:♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.
ET: ANG rag(ged) time = na več mestih presekan, prerezan, pretrgan takt (HUNKEMÖLLER 1984: 1).
RAGTIME, RAG: Jopplin, Mapple Leaf Rag
D: 1) »(Naziv za) instrumentalni žanr, primarno za klavir, ki se je razvil iz elementov koračnice, polke in ♦cakewalka♦ ter je pomembno vplival na razvoj ♦jazza♦. Za ragtime je značilno melodično sinkopiranje v stilizirani tehniki ♦off beata♦ (v desni roki) nad pravilnim ♦beatom♦ (v levi roki).« (‹HI›, 380; ‹RAN›, 680)
2) »Naziv za ♦New Orleans jazz♦, preden se je pojavil pojem ♦jazz♦.« (‹HI›, 380)
KM: S. Joplin, Maple Leaf Rag (1899), 9.–11. takt z nakazanimi sinkopami (‹M›, 538; gl. spodnji primer).
D 2 v viru ni dokumentirana. V HUNKEMÖLLER 1984, kjer je temeljito raziskana zgodovina pojma, takšna možnost sploh ni omenjena. Obstaja sicer trditev, da bi zgodovina r. – z določenimi zamejitvami – lahko bila analogna zgodovini ♦bluesa♦ (HUNKEMÖLLER 1984: 6–7).
Ustreznice za izvirni ANG naziv v NEM, FR in IT so ponujeni v ‹BR›, 238–239, in sicer kot njegova (napačna) interpretacija. Kot je razvidno iz ‹L›, 461, in iz ‹P›, 275, je ANG pojem postal mednaroden.
ANG: computer music; NEM: Computermusik, Computer-Musik; FR: computer music, musique automatique, musique par ordinateur; IT: computer music.
D: »1. (Naziv za) glasbo, ki nastane iz informacij, s katerimi je nasičen in katere je obdelal računalnik. 2. (Naziv za) glasbo, pri kateri …♦zvoke♦ ustvarja samo računalnik ali pa oprema, ki je … povezana z računalnikom (npr. ♦sintetizator♦), (in jo računalnik upravlja).«
(‹FR›, 17)
KR: V D se točno opozarja na dvopomenskost pojma, ki se pri njegovi splošni rabi povsem zanemarja, tj. predvideva se njegov prvi pomen: Illiac Suite (1956) za godalni kvartet L. Hillerja in L. Isaacsona je sploh prva računalniška skladba, ki je nastala tako, da je računalnik s pripravljenim programom oziroma s kompozicijsko-tehničnimi nalogami, ki sta mu jih zastavila Hiller in Isaacson, skladal povsem konvencionalno skladbo, tj. s konvencionalnim zapisom (ki je sicer nastal tako, da sta avtorja izhodno informacijo iz računalnika transkribirala v konvencionalni notni zapis), ter za konvencionalni izvajalski sestav (gl. HILLER-ISAACSON 1959, tudi D3-C ♦eksperimenta, eksperimentalne glasbe♦); računalnik se v ♦stohastični glasbi♦ uporablja za različne statistične proračune, »končni rezultat pa je do potankosti notiran (pretežno s konvencionalno notacijo)« (‹V›, 709; gl. D 4 ♦stohastične glasbe♦). Torej, r. g. je šele v smislu t. 2 v D sopomenka za ♦elektronsko glasbo♦.
Zanimivo je, da se v ‹RAN›, 183–184 (= »musical applications of computers« = »glasbena aplikacija računalnika«), r. g. kot pojmu izogiba: večinoma se govori o uporabi računalnika v bibliotekarstvu, založništvu in izobraževanju; kar pa zadeva računalnik in skladanje, se napoti na ♦elektroakustično glasbo♦ (tj. ♦elektronsko glasbo♦), kar je povsem zgrešeno. V ‹V›, 145–147 (»computer applications« = »uporaba računalnika«), pa se omenjajo vse možnosti uporabe računalnika (pri skladanju), presenetljivo pa je to, da se pri tem izogibajo pojmu r. g., predvsem zato, ker gre za priročnik, specializiran za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦. V ‹MELZ›, II, 355–356, je pojem r. g. obdelan pod geslom »računalnik v glasbi«. Razlog, da pojem ni omenjen, je verjetno v njegovi dvopomenskosti, na katero je vsekakor treba paziti, vendar je to preslab argument, da bi mu oporekali: v glasbeni terminologiji, celo pri osnovnih pojmih, prihaja do večpomenskosti – npr. »sonata« pri Gabrieliju ni enako kot pri Haydnu ali Boulezu, pa nikomur ni prišlo na misel, da bi jo zaradi tega izključil iz uporabe.
ANG: pointillist music; NEM: punktuelle Musik, Punktmusik (gl. D 4 in KM); FR: pointillisme musical; IT: musica puntillistica.
ET: NEM Punkt = ♦točka♦ iz lat. punctum = ♦točka♦ (‹KLU›, 756).
D: 1) »[V] ospredje vedno bolj prihaja, kar se zgradbe tiče, povsem organizirana glasba … Kjerkoli slišite to punktualno glasbo.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
2) »Kreuzspiel je (primer za) ‘punktualno glasbo’, kot jo je tedaj krstil Eimert.« (STOCKHAUSEN 1963e: 222)
3)»(Kreuzspiel je ‘punktualen’ v tolikšni meri, kolikor se tukaj) posamezni ♦toni♦ lahko opazujejo samo kot izolirani fenomeni.« (STÜRZBECHER 1971: 59)
4) »Kar se sliši (v Stockhausenovih Kontra-Punkte), je le občutno gostejša ‘punktualna glasba’1, ♦polje♦ napetosti ♦tonov♦, ki se sprva pojavljajo izolirano, potem pa se stapljajo v stoječi ustroj.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
5) »’Punktualno glasbo’ se da zgodovinsko neposredno izvesti iz ♦dvanajsttonske glasbe♦ … Iz punktualne glasbe pa se da zgodovinsko izvesti tudi naslednji korak: ♦elektronsko glasbo♦ …« (WÖRNER 1963: 126, 127)
6) »(Punktualna je) oznaka za vrsto ♦serialne glasbe♦, katere formalni tokovi se dogajajo pretežno od tonske ♦točke♦ do tonske ♦točke♦, in sicer brez neposredne zasnove o nadrejenih ♦strukturah♦ in oblikah v njihovi lastni zakonitosti kot oblikovni kategoriji … (Kot ♦skupine♦) označujemo ♦strukture♦, katerih elementi so definirani skozi enega ali več♦parametrov♦ po nadrejenih, edinstvenih kriterijih, tako so zasnovani kot celota.« (BOEHMER 1967: 206, 205)
KM: D so razvrščene tako, da bi čim bolje prikazale prizadevanja po čim bolj natačnem definiranju pomena pojma:
a) D 1 je prevzeta iz enega od neobjavljenih predavanj H. Eimerta na Tečajih za ♦Novo glasbo♦ v Darmstadtu, ki je bilo 21. julija 1952 kot uvod v nekatere izvedbe ♦konkretne glasbe♦. Pojem se je tedaj prvič uporabil (in ne leta 1953, kot je navedeno v ‹BOSS›, 133; gl. D 2 ♦pointilizma♦).
b) D 2 in 3 kažeta sprejetje pojma v skladateljsko teorijo K. Stockhausena (D 3 je prevzeta iz njegovega pogovora z U. Stürzbecher).
c) D 4 je koristna kot formulacija, v kateri se posredno primerjajo Stockhausenov Kreuzspiel (1951)in njegovi Kontra-Punkte (1953) kot primeri za p. g. (Citat je prevzet iz Eimertovega poročila o Stockhausenovih Kontra-Punkte v Kölnische Rundschau 28. maja 1953.) V ‹MELZ›, III, 145, je predstavljen primer iz Kontra-Punkte.
V ‹GR›, 85, so Kontra-Punkte navedeni kot primer ♦skupinske skladbe♦.
d) D 5 je značilen poskus (v tem primeru W. Friedländerja v njegovi kritiki Stockhausenove skladbe Kreuzspiel) umestitve p. g. v zgodovinski kontekst, z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ kot predhodnico (zlasti prek Webernovega poznega opusa; gl. KM ♦pointilizma♦) do ♦elektronske glasbe♦, ki izhaja iz p. g.
e) V D 6, ki je sestavljena iz Boehmerjeve D ♦skupine♦ in »punktualnega«, p. g. spada v razmerje ♦točka♦ – ♦skupina♦ po tipologiji ♦serialne glasbe♦ (v D 6 majka ♦polje♦, ki ga Boehmer ne opisuje; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Opazna je raba matematičnega izraza (skupek; prim. ♦skupek tonov♦).
ANG: punk (rock), Punk Rock; NEM: Punk (Rock), Punk-Rock, Punk, provokativer Musikstil; FR: punk (rock), musique provocative, choquante; IT: punk (rock), musica di stile provocativo.
ET: ANG punk = razvratnica, prostitutka; suh, gnil les, guba, ničvredna stvar (ameriško); tisti, ki se ne počuti dobro, bolan; oguljen/razcapan, pohabljen, beden (ameriški sleng); ♦rock,rock glasba♦.
D: »(Naziv za) podvrsto ♦rock glasbe♦, ki se je razvila sredi sedemdesetih let med angleško delovno mladino kot oblika družbenega protesta. Punk skupine so zavračale poudarek na tehniki in profesionalnosti v ♦rocku♦in se namesto tega opirale na … ritmično/ritemsko energijo … iz ♦ritmov♦ in oblik ♦rock and rolla♦ iz zgodnjih šestdesetih let. Domneva se, da so začetniki punk glasbe angleška skupina Sex Pistols. Z razpadom skupine leta 1977 je punk postal žrtev tiste komercialne estetike, ki jo je nameraval kritizirati.« (‹RAN›, 672)
KM: Pojmi v NEM, FR in IT (in tudi drugi pojem v ANG), ki se razlikujejo od izvirnika, so ponujeni, verjetno kot razlage, v ‹BR›, 238–239. V strokovni literaturi jih ni bilo mogoče najti.
KR: V ‹HI›, 371, se »primitivna agresivnost in … glasnost« p. povezuje s ♦hard rockom♦ in ♦heavy metalom♦, kar je resnično samovoljno, pretirano in netočno (gl. zgornjo D).
GL: ♦rock, rock glasba♦.
PRIM: ♦new wave♦ (D 1; gl. tudi KR ♦new wave♦).
‹BASS›, IV, 37; ‹GR6›, XV, 455; ‹HK›, 300–302; ‹KN›, 162–163
