Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

ANG: Creole jazz; NEM: Creole Jazz.

ET: Kreoli so potomci romanskih Evropejcev v španskih in potrugalskih kolonijah v Latinski Ameriki; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) smer v ♦New Orleans jazzu♦, ki je pomembno vplivala na njihov razvoj v dvajsetih letih. Glasba Kreolov v New Orleansu, ki so bili v francoskem delu mesta posebna skupina, je ozko povezana z latinskoameriško folkloro¹. Proti koncu 19. stoletja so bili Kreoli, ki so govorili poseben francoski dialekt, ekonomsko najbolje preskrbljeni in glasbeno najbolj izobražen sloj v New Orleansu. Postavili so harmonsko-funkcijske temelje ♦jazza♦ in zahtevali, zlasti v ♦aranžmajih♦, razvoj v smeri načrtno organiziranega muziciranja, ♦improvizacije♦.« (‹RL›, 191)

KR: Izvirna ANG-različica pojma je natančen naziv za slog znotraj ♦New Orleans jazza♦, zato ga ni priporočljivo prevajati v slovenščino.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦.

‹BKR›, I, 282; ‹HI›, 111

1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163); grš. phōnḗ

= glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. ♦Toni♦ so se proizvajali z ♦oscilatorjem♦. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne ♦tone♦, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo več instrumentov. Vibrirajoči ♦zvok♦ d. je bil priročen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (‹FR›, 25; ‹RUF›, 115)

KR: V ‹FR›, 25, se d. napačno navaja tudi kot sopomenka s ♦telharmonijem♦. Gre pravzaprav za ♦dinamofon♦, ne za d.!

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

‹GRI›, I, 640

ANG: dynamics; NEM: Dynamik; FR: dynamique; IT: dinamica.

ET: Grš. dynamikós = močan, mogoč, iz dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

KM: D. se, kot poseben »kriterij« (= »critere dynamique«), tj. kot »profil ♦intenziteti♦« (= »profil d’intensité«), pojavlja v specializiranem pomenu v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (gl. SCHAEFFER 1966: 588–590; ‹GUI›, 154–156). Vendar v tem Pojmovniku ne bomo posebej razlagali o tem.

KR: V ‹CH›, 297, se d. definira kot »♦intenziteta♦ kake note ali ♦skupine♦ not«, kar glede na KM ♦intenzitete♦ – ne drži! ♦Intenziteta (tona)♦ je naziv, ki je – še posebej v teoriji ♦serialne glasbe♦ – eden od štirih osnovnih ♦parametrov♦ (poleg ♦višine♦, ♦trajanja♦ in ♦zvokov(n)e barve♦).

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦jakost♦).

‹L›, 162–163; ‹P›, 55