ANG: electroacoustic musical instruments, electroacoustic instruments; NEM: elektroakustische Musikinstrumente, elektroakustische Instrumente, elektroakustische Musizierinstrumente; FR: instruments electro-acoustiques; IT: strumenti elettro-acustici.
ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); grÅ¡. akustikós = ki pripada posluÅ¡anju, od akūŽein = sliÅ¡ati (â¹KLUâº,17); lat. instrumentum = naprava, pripomoÄek, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi â (â¹DEâº, 533; â¹KLUâº, 329, 334).
D: 1) »(Naziv za) skupino glasbenih instrumentov, na katerih se âŠton⊠proizvaja z elektroakustiÄnimi sredstvi, âŠzvok⊠se Å¡iri prek zvoÄnika. V nasprotju z âŠelektriÄnimi instrumenti⊠se na elektroakustiÄnih instrumentih posamezni âŠtoni⊠formirajo samostojno ali z ÅŸe obstojeÄimi âŠzvoki⊠spreminjajo âŠjakostâŠ, âŠbarvoâŠ, âŠviÅ¡ino⊠in âŠtrajanjeâŠ.« (â¹MELZâº, I, 517)
2) »ElektroakustiÄni instrumenti so grajeni kot navadni glasbeni instrumenti, le da imajo tudi ⊠mikrofone z ojaÄevalniki in zvoÄniki. Z njimi lahko ojaÄamo nezadostno âŠjakost⊠ali pa obogatimo âŠzvokâŠ1 ⊠Sem sodi tudi obelava ÄloveÅ¡kega glasu, ki je predhodno posnet ⊠z mikrofonom, âŠvokoderjemâŠ.« (MEYER-EPPLER 1954: 6)
KM: V â¹EHâº, 74, se omenja, da se pridevnika »elektriÄni«/»elektronski« v praksi eksaktno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natanÄna in pomembna razlikovalna opredeliteGL: »kot elektronski se oznaÄujejo tisti elektrotehniÄni procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali ⊠tranzistorji. Torej govorimo npr. o ‘elektriÄni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav na tem mestu ustrezneje uporabiti naziv ‘elektronska amplifikacija’. Naziv ‘âŠelektriÄna kitara⊑ (kot tudi ‘elektriÄni bas’ â op. N. G.: gl. D 1 âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ) je pravilen.« Gl. KR âŠelektriÄne kitareâŠ.
KR: D 1 dobro poudari razliko med âŠelektriÄnimi glasbenimi instrumetni⊠in e. g. i. Vendar so e. g. i. tu sopomenka za elektrofone, kar ni sprejemljivo (gl. KR âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ). V D 1 je nejasno, kaj razumemo s formulacijo »âŠtoniâŠ, ki se samostojno formirajo«: âŠToni⊠se nikoli ne morejo samostojno formirati, ampak jih vedno ustvarja kakÅ¡en akustiÄni ali elektronski âŠgenerator⊠in/ali âŠoscilatorâŠ. VpraÅ¡ljiva bi morala biti tudi razlika med âŠtonom⊠in âŠzvokom⊠v D 1, vendar so ti pojmi oÄitno nakljuÄno uporabljeni, tj. ne glede na njihov natanÄen pomen v akustiki glasbe.
V â¹FRâº, 25, se elektroakustika definira kot znanost o kombiniranju elektriÄnih in akustiÄnih procesov, ki so posledica pojmov, kot sta mikrofon ali zvoÄnik. Po tej omejitvi bi bili e. g. i. vsi tisti instrumenti, pri katerih se za proizvajanje âŠzvoka⊠uprabljajo mikrofoni in odmevniki, kot se, med drugim, trdi tudi v D 2, medtem ko je skrajno vpraÅ¡ljiv primer z obdelavo ÄloveÅ¡kega glasu z âŠvokoderjemâŠ. Vendar se v â¹FRâº, 25, vztraja pri procesih, ne pa pri proizvajanju; in Äe se zato drÅŸimo predlaganega omejevanja, izpade,da je Å¡tevilo e. g. i. (v tem, oÅŸjem smislu) dokaj omejeno. Tudi glede na omejenost pojma »elektrofoni« (gl. KR âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ) se bodo tu vsi instrumenti (razen âŠelektriÄnih glasbenih instrumentov⊠v pomenu D 2) uvrstili v âŠelektronske glasbene instrumenteâŠ, tako kot v â¹EHâº, 78â79, â¹FRâº, 106, â¹GRâº, 68, â¹GRIâº, I, 654, â¹GR6âº, VI, 106â107, â¹RANâº, 282â283, â¹ROSâº, 86â87, in v â¹RUFâº, 121â122.
PRIM: âŠelektriÄni glasbeni instrumentiâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
â¹ENâº, 158â159 = »Musikinstrumente«; â¹GRâº, 68â69; â¹Lâº, 277; â¹Mâº, 61
1 V izvirniku je »Klang«, o razliki med NEM- pojmoma »Schall« in »Klang« gl. D 1-3 in KM âŠzvokaâŠ.