ANG: non-combinatorial row, set.
ET: âŠKombinatoriÄnostâŠ; âŠserijaâŠ
D: »(Naziv za) âŠdvanajsttonsko vrsto, serijoâŠ, ki ne kaÅŸe lastnosti âŠkombinatoriÄnostiâŠ.« (â¹FRâº, 59)
GL: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠkombinatoriÄnostâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠkombinatoriÄna vrsta, serijaâŠ, âŠvsekombinatoriÄna vrsta, serijaâŠ.
ANG: negro spiritual, spiritual; NEM: Negro spiritual, Negro Spiritual, geistliche Musik der Farbigen; FR: negro spiritual, negro spirituel, musique religieuse des noirs; IT: negro spiritual(s), musica religiosa dei neri americani.
ET: ANG oz. ameriÅ¡ko negro = Ärnec, Ärnski; spiritual = duhovna pesem; iz lat. spiritus = duh.
D: »(Naziv za) duhovni ÅŸanr oz. za pesmi ameriÅ¡kih Ärncev, ki so nastale v 19. stoletju pod vplivom belega spirituala, vendar v povezavi s tradicijo evropske cerkvene pesmi in elementi afroameriÅ¡ke Ärnske folklore1 … V izvirnem spiritualu pevci ploskajo z rokami in udarjajo z nogami v âŠoff beatuâŠ, kar je v neposredni povezavi z âŠold time jazzomâŠ.« (â¹HIâº, 314â315)
KM: Spiritual ni povsem sopomenski z n. s., ker so novejÅ¡e raziskave potrdile (â¹BASSâº, IV, 761; â¹GR6âº, XVIII, 1â7; â¹HIâº, 521; â¹MELZâº, Ill, 414; â¹MGGâº, XII, 1051â1052; â¹RANâº, 804), da je obstajal tudi t. i. »white spiritual« (= »beli spiritual«; gl. D) poleg bolj znanega n. s. V naÅ¡em primeru pa je bolj pomemben n. s. prav zaradi povezanosti z âŠjazzom⊠in s tem tudi z âŠglasbo 20. stoletja⊠v celoti.
NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v â¹BRâº, 236â237.
V â¹MELZâº, Ill, 414, se predvideva, da je oblika »spirituals« skrajÅ¡ana oblika »spiritual (songs)«, vendar se pri tem ne omenja, da je »spiritual« (preprosto) samostalniÅ¡ka ednina.
GL: âŠgospelâŠ, âŠjazzâŠ.
â¹APEâº, 282 = »spirituals«; â¹BASSâº, III, 319 = âŠnegro spiritualâŠ; â¹BKRâº, III, 199 = âŠNegro SpiritualâŠ; â¹DGâº, 394 = »Negro Spirituals«; â¹FRâº, 85 = âŠspiritualâŠ; â¹HIâº, 444 = âŠspiritual⊠(vodilka k âŠNegro spritualu⊠in »belemu âŠspiritualuâŠÂ«; â¹HKâº, 258 = âŠNegro Spiritual⊠(vodilka k ÂâŠSpiritualuâŠ); â¹HOâº, 657 = âŠnegro spiritualâŠ; â¹IMâº, 364 = âŠspiritual⊠(vodilka k âŠNegro spiritualuâŠ); â¹KNâº, 142 = âŠNegro Spiritual⊠(vodilka k âŠSpiritualuâŠ); â¹LAREâº, 1085 = âŠnegro spiritualâŠ; â¹Mâº, 541 = âŠNegro SpiritualâŠ; â¹MELZâº, 11, 669 = âŠNegro spiritual⊠(vodilka k »Spiritualu«); â¹MGGâº, XII, 1052â1053 = âŠNegro SpiritualâŠ; â¹Pâº, 304; â¹RANâº, 804 = âŠSpiritualâŠ; â¹RICâº, III, 263â264 = »negro spirituals«; â¹RLâº, 895 = âŠspiritual⊠(vodilka k âŠNegro spiritualuâŠ)
1 V izvirniku: »Negerfolklore«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
ANG: negative music.
ET: Lat. negare = skrajšati, zanikati.
D: »Negativna glasba je sopomenska z âŠantiglasboâŠ, vendar obstaja majhna razlika med tema dvema pojmoma. âŠAntiglasba⊠poudarja svoje nasprotovanje vsakrÅ¡ni glasbeni akciji, medtem ko negativna glasba deluje ob domnevi, da obstajajo negativne frekvence kot matematiÄne abstrakcije, ki se do sliÅ¡ne glasbe obnaÅ¡ajo kot negativ do pozitiva v fotografiji. Negativna glasba obraÄa dinamiÄne vrednosti; vokalno besedilo, ki vsebuje njene obÄutke, se harmonizira z glasnim disonanÄnim hrupom; in obratno, simfoniÄna skladba s temo jedrske vojne je opisana s prefinjeno destilacijo monodijsko koncentriranih âŠtonovâŠ. V negativni glasbi je podroÄje âŠeksperimenta⊠neomejeno, saj je nemogoÄe razmiÅ¡ljati o njeni naravi.« (â¹SLONâº, 1470)
KR: Pomen pojma v D ne zagotavlja niÄesar, saj si ga je oÄitno, kakor je to pogosto v â¹SLONâº, izmislil avtor D (resda ne brez domiÅ¡ljije). TeÅŸko pa je presoditi, na katero glasbo konkretno je mislil.
Pojem ima jasen pomen v odnosu nekaterih skladateljev (npr. H. Lachenmanna), predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, do sodobne glasbene prakse na splošno. Tako se je ansambel, ki ga je ustanovil in vodil Reiner Riehn, imenoval Musica negativa. Izven tega pomenskega konteksta pojma ni treba uporabljati.
GL: âŠantiglasbaâŠ.
ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.
ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (â¹KLUâº, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, doloÄiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zakljuÄiti (â¹KLUâº, 129, 138).
D: 1) »Nedeterminacija se nanaÅ¡a na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po naÄelu âŠoperacij nakljuÄja⊠… Izraz âŠaleatorika⊠je Boulezova zelo natanÄna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (â¹Vâº, 336)
2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred âŠaleatorikoâŠ. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po naÄinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z âŠoperacijami nakljuÄjaâŠ), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopuÅ¡Äa prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo Å¡irok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: âŠgrafiÄna notacija⊠(Concert), âŠverbalna partitura⊠(Inlet), razpolaganje z mnoÅŸico moÅŸnosti (HPSCHD).« (â¹GRâº, 96)
3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Äe se izvaja drugiÄ, je rezultat drugaÄen. Z izvedbo se torej niÄ ne doseÅŸe, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v Äasu. Posnetek take izvedbe nima veÄje vrednosti od razglednice. OmogoÄa le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje neÄesa, kar se Å¡e ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)
KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med âŠaleatoriko⊠in n.
KR: V D 4 âŠaleatorike⊠se skuÅ¡a doloÄiti razliko med âŠaleatoriko⊠in n., ki je nepozorno zanemarjena v â¹FRâº, 3, 42, â¹GR6âº, I, 237â242, â¹GR6âº, IX, 64 (= vodilka k âŠaleatorikiâŠ), v â¹IMâº, 7, 181, v â¹JONâº, 9â11, in v â¹RANâº, 28â29, 394. V â¹EHâº, 406, je oÄitno kritizirana uporaba âŠnakljuÄja⊠v aleatoriÄnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot âŠnakljuÄjeâŠ, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminoloÅ¡kem smislu so iz takÅ¡nih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano âŠnakljuÄjeâŠ. Pri tem pa se spremembe, na katere je âŠnakljuÄje⊠vplivalo, niso opisovale z âŠnakljuÄjemâŠ, temveÄ s formalnimi manipulacijami.«
Ni priporoÄljivo izenaÄevati n. s âŠstohastiÄno glasboâŠ, ker je pri slednji âŠnakljuÄje⊠v rabi v oÅŸjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova âŠstohastiÄna glasba⊠(gl. KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ).
GL: âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠgenerator nakljuÄja⊠(D 2), âŠimprovizacijaâŠ, âŠindividualna oblikaâŠ, âŠkolektivna improvizacijaâŠ, âŠnadzorovana improvizacijaâŠ, âŠnesliÅ¡na glasbaâŠ, âŠoperacije nakljuÄjaâŠ, âŠodprta oblikaâŠ, âŠpostserialna glasbaâŠ, âŠnakljuÄjeâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
PRIM: âŠaleatorikaâŠ.
â¹BOSSâº, 70â72; â¹CP1âº, 240; â¹CP2âº, 341 = »indeterminate music«; â¹Gâº, 134â139; â¹GR6âº, IX, 64 = vodilka k âŠaleatorikiâŠ; â¹Mâº, 549; â¹SLONâº, 1458
ANG: delay unit, time processor; NEM: VerzögerungsgerÀt.
D: »(Naziv za) veÄnamenski elektronski ali elekÂtroakustiÄni âŠmodul⊠za âŠzakasnitev⊠zvoÄnih procesov ali procesov upravljanja. Naprave za zakasnitev so npr. v razliÄnih napravah za upravÂljanje npr. âŠgeneratorja ovojniceâŠ. Uporabljajo se tudi pri izenaÄevanju Äasovnih tokov v zvoÄnih âŠsignalihâŠ, ki se s posebnimi … napravami prenaÅ¡ajo v veÄjih prostorih (npr. v cerkvah) na naÄin, da âŠzvokâŠ, ki ga zvoÄnik oddaja, pride do posluÅ¡alca prej kot izvirni âŠzvokâŠ. Na ta naÄin se izognemo motnjam, ki jih povzroÄa odmev … Obstajajo razliÄne moÅŸnosti tehniÄne uresniÄitve (âŠzakasnitveâŠ) … z napravo za zakasniteGL: 1. elektroakustiÄni, na naÄin, da je âŠsignal⊠voden skozi posebne materiale. Npr. pri preprosti napravi za odmev … je âŠzvok⊠voden skozi spiralno vzmet, ploÅ¡Äo ali folijo, ki proizvajajo mehansko nihanje. Na … izhodu se ta âŠzvok⊠pretvarja v elektronske nihaje … 2. elektromagnetski, na naÄin, da âŠsignal⊠shranimo na magnetofonski trak in se nato z âŠzakasnitvijo⊠reproducira z magnetofona … (âŠZakasnitev⊠lahko uresniÄimo z âŠneskonÄnimi trakoviâŠ) … 3. popolnoma elektronsko, na naÄin, da âŠsignal⊠analogno (v analogni âŠzakasnitviâŠ) … ali … digitalno (v digitalni âŠzakasnitviâŠ) … shranimo na spomin, s katerega ga lahko poljubno reproduciramo. Pri digitalnih postopkih se âŠsignal⊠najprej (uporablja) v analogni obliki (z namenom, da se potem prek analogno-digitalnega pretvornika spremeni v digitalno obliko). Glede na to, da analogno shranjevanje pri daljÅ¡ih Äasovnih obdobjih âŠzakasnitev⊠(ki znaÅ¡a pribl. 0,5 sekunde) proizvaja sliÅ¡ne motnje v kvaliteti âŠzvoka⊠(moÄan âŠÅ¡umâŠ, izguba visokih frekvenc, popaÄenje), se prednost daje digitalnemu naÄinu … shranjevanja kljub zapleteni tehniki.« (â¹ENâº, 270)
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠneskonÄni trak⊠= (tape loop), âŠelektronska glasbaâŠ, âŠzakasnitev⊠= (delay), âŠzanka⊠= (loop), âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠvzorÄenje⊠= (âŠsamplingâŠ).
ANG: neapolitan minor scale.
ET: Lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi âŠlestviciâŠ) (â¹KLUâº, 485).
D: »(Naziv za) âŠsintetiÄno lestvicoâŠ, ki obsega sedem not. Podobna je âŠnapolitanski durovi lestviciâŠ, le da je polton med peto in Å¡esto stopnjo.«
(â¹FRâº, 56â57)
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ.
PRIM: âŠnapolitanska durova lestvicaâŠ.
â¹JONâº, 308
ANG: neapolitan major scale.
ET: Lat. (cantus) durus = trd, oster (âŠzvokâŠ), zaradi velike terce med prvo in tretjo stopnjo v durovi âŠlestvici⊠(â¹KLUâº, 161).
D: »(Naziv za) âŠsintetiÄno lestvicoâŠ, ki obsega sedem not … Naziv âŠlestvice⊠izvira iz poltonskega odnosa med prvo in drugo stopnjo.«
(â¹FRâº, 56)
KM: V notnem primeru iz â¹FRâº, 56, je napaÄno naveden es namesto e-ja. V naÅ¡em primeru je napaka popravljena.
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ.
PRIM: âŠnapolitanska molova lestvicaâŠ.
â¹JONâº, 308
ANG: chance; NEM: Zufall; FR: hasard.
D: 1) »(Uporaba) nakljuÄja v glasbi (v drugi polovici 20. stoletja) je postala novo naÄelo organizacije glasbene oblike … Od (pribliÅŸno) leta 1956 je vse oÄitnejÅ¡e spoznanje, da se je strogi red âŠserialne glasbe⊠izÄrpal skozi statistiÄne funkcije in da zahteva doloÄeno ‘sprostitev’ v smislu izmenjavanja âŠstruktur⊠in doloÄene svobode v interpretaciji … Dejanske âŠoperacije z nakljuÄjem⊠lahko vidimo v delih J. Cagea, ki po nakljuÄju izbranim âŠtonom⊠… ÅŸeli izkljuÄiti vsak proces razmiÅ¡ljanja.« (â¹EHâº, 405â406)
2) »Äe ÅŸelimo uporabiti âŠoperacije z nakljuÄjemâŠ, moramo poudariti rezultat. Nimamo pravice uporabljati nakljuÄja, Äe smo se odloÄili kritizirati rezultat in zahtevati boljÅ¡i odgovor. Pravzaprav I Ching obljublja ÅŸalostno usodo tistemu, ki vztraja pri tem, da bo dobil dober odgovor. Äe se mi zdi rezultat nezadovoljiv, imam potem vsaj moÅŸnost, ker ga sprejemam, da se prilagodim in se sam spremenim. Vendar Äe vztrajam pri tem, da se I Ching spremeni, se bo tako ali drugaÄe spremenil pred menoj. Jaz pa niÄesar nisem dobil, niÄesar nisem dosegel.« (CAGE 1976: 89)
KM: NeÅ¡teti so Cageevi eseji, v katerih razlaga svoje dojemanje n., kar je v tesni povezavi z njegovim specifiÄnim pogledom na glasbo. (gl. â¹GLâº, 152 â op. III.6.c/2). ZnaÄilen pa je njegov lasten opis skladbe 4’33”, ki je zgrajena izkljuÄno iz âŠtiÅ¡ine⊠in katere trajanje je, primerno nevtralnosti zgradbe, doloÄeno z n.: »To je tristavÄna skladba, med katero se namerno ne ustvari niti en âŠzvokâŠ. DolÅŸine Äasov (tj. trajanja stavkov, op. N. G.) so doloÄene z âŠoperacijami z nakljuÄjemâŠ, vendar so lahko tudi kakÅ¡ne druge.« (CAGE 1962: 135) Tukaj je bistveno, da se âŠzvoki⊠ne ustvarjajo namerno, tj. da je njihov vstop v Äasovni okvir, ki je (enako kot trajanje stavkov) doloÄen z nakljuÄjem, prav tako nakljuÄen. V tem smislu â kot razÅ¡iritev logike n. â je upraviÄeno tudi kakrÅ¡nokoli drugo trajanje stavkov. Na ta naÄin se v specifiÄno razmerje postavljajo âŠtiÅ¡inaâŠ, trajanje (gl. D 1 âŠtiÅ¡ineâŠ) in n.
KR: N. se pogosto omenja v povezavi z âŠaleatoriko⊠in âŠnedeterminiranostjoâŠ, zlasti kot »chance music« (â¹CPlâº, 238; â¹CPlâº, 341; â¹FRâº, 13). Kljub delni etimoloÅ¡ki upraviÄenosti tega (gl. ET âŠaleatorikeâŠ) je vendarle koristno razlikovati âŠaleatoriko⊠od âŠnedeterminiranosti⊠(gl. KM âŠaleatorikeâŠ).
V âŠstohastiÄni glasbi⊠se n. uporablja v oÅŸjem pomenu, tj. v tistem, ki mu pripada v teoriji verjetnosti, na kateri temelji Xenakisova âŠstohastiÄna glasb⊠(gl. KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ). ProblematiÄna je tudi omemba n. v povezavi s âŠstatistiÄno glasbo⊠(gl. D 2 in KR â t. b âŠstatistiÄne glasbeâŠ).
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠgenerator nakljuÄjaâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠnesliÅ¡na glasbaâŠ, âŠnedeterminiranost⊠= (indeterminiranost), âŠoperacije z nakljuÄjemâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
â¹BOSSâº, 61â62; â¹Mâº, 549
ANG: controlled improvisation.
ET: FR contrÃŽle = nadzor, od lat. contra = proti, rotulus = zavitek, kolesce (deminutiv od rota = kolo, krog) (â¹KLUâº, 401); âŠimprovizacijaâŠ.
D: 1) »(Naziv za) proces (âŠimprovizacijeâŠ) v katerem ima izvajalec moÅŸnost izbire specifiÄnih motivov, âŠritmov⊠ali obrazcev, ki jih potem uporablja, bodisi v izvirniku bodisi spremenjene, v kakem odlomku skladbe … Lukas Foss, Gunter Schuller, Morton Feldman, Karlheinz Stockhausen in Harald Budd so pogosto uporabljali to tehniko.« (â¹FRâº, 18)
2) »Razporeditev razpoloÅŸljivih tematskih prvin, ki sledi zaprtemu konceptu forme in ki se omejuje na doloÄeno Äasovno obdobje, se opisuje kot nadzorovana improvizacija. Izvajalec torej izbira privlaÄne ali pomembne motive in fraze v drugaÄe necelovitem delu, kot bi risal z razpoloÅŸljivimi Ärtami v tiskarskem stroju, jih meÅ¡al po lastni volji, jih podvajal, drobil, obraÄal. Karlheinz Stockhausen, Lukas Foss, Earle Brown in ostali so uporabljali tak naÄin skladanja.« (â¹SLONâº, 1435).
KR: Obe D na enak naÄin dokazujeta nesmiselnost tega drugaÄe priljubljenega pojma, ki bi se pomensko moral zoperstaviti âŠprosti improvizacijiâŠ. Åœe terminologija opozarja na previdnost: »motivi«, »ritmi« (v D 1), »tematske prvine«, »fraze« (v D 2) so pojmi, ki se jih ne bi smelo uporabljati za opis predlog za nobeno âŠimprovizacijoâŠ. Poleg tega nadzorovana improvizacija ni »naÄin skladanja« (kot trdi D 2), temveÄ naj bi bila doloÄena vrsta âŠimprovizacijeâŠ, nasprotna âŠprosti improvizacijiâŠ.
Pojem je nevarno uporabljati ker se ne ve na katero kontrolo se misli. Iz D 4 âŠimprovizacije⊠je jasno, da âŠimprovizacija⊠mora biti na neki naÄin nadzorovana, Äe sploh hoÄe biti glasbeno relevantna (gl. KR â t. d âŠimrprovizacijeâŠ). V D 3 âŠimprovizacije⊠sta navedeni Stockhausenov KlavierstÃŒck XI in Boulezova III. klavirska sonata kot predlogi za âŠimprovizacijoâŠ, ker domnevno vsebujeta doloÄene prvine kontrole. V KR â t. c âŠimprovizacije⊠se opozarja, da se izvedbe takih predlog ne more razumeti kot âŠimprovizacijoâŠ, Äe se pod njo razume soÄasno »odkrivanje in realiziranje glasbe« (gl. D 4 âŠimprovizacijeâŠ). V D âŠproste improvizacije⊠so doloÄena merila »svobode« v tej vrsti âŠimprovizacijeâŠ, ki, Äeprav so pomensko dvoumna, kar zadeva izvedbene kliÅ¡eje, vseeno upraviÄujejo uporabo pojma, veliko bolj od merila »kontrole« v D nadzorovane improvizacije. NajboljÅ¡i dokaz nesmiselnosti nadzorovane improvizacije je D 9 âŠstohastiÄne glasbeâŠ. (gl. tudi KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ).
Pojem je tavtoloÅ¡ki nesmiselen, saj nobena âŠimprovizacija⊠ne obstaja brez kontrole niti ne âŠprosta improvizacija⊠(gl. D âŠproste improvizacijeâŠ, D 5 in KR â t. e âŠimprovizacijeâŠ). Tega ni treba poudarjati s posebnim pojmom, sploh ker je doloÄanje meril kontrole tako problematiÄno.
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠskupinska improvizacijaâŠ, âŠkolektivna improvizacijaâŠ, âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija).
PRIM: âŠprosta improvizacijaâŠ.
ANG: voltage control; NEM: Spannungssteuerung; FR: commande par tension, commande en tension; IT: controllo (di tensione).
ET: FR contrÃŽle = nadzor, od lat. contra = proti, rotulus = zavitek, kolesce (deminutiv od rota = kolo, krog) (â¹KLUâº, 401).
D: »Naziv za pomembno, pogosto veÄkrat uporabljeno naÄelo upravljanja elektriÄnih procesov, ki jih dopolnjuje in/ali nadomeÅ¡Äa roÄno upravljanje npr. razliÄnih âŠmodulov⊠v âŠanalognih sintetizatorjihâŠ.« (â¹ENâº, 222).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠfilter za nadzor napetosti⊠= (VFC) = (voltage-controlled filter), âŠoscilator z nadzorom napetosti⊠= (VCO) = (voltage-controlled oscilator), âŠsintetizator⊠= (synthesizer).
â¹BASSâº, II, 124; CHION-REIBEL 1976, 253â256; â¹DOBâº, 160â161; â¹EHâº, 317â319; â¹FRâº, 100; â¹GRIâº, III, 826â827; â¹HUâº, 90
