NAKLJUČJE

ANG: chance; NEM: Zufall; FR: hasard.

D: 1) »(Uporaba) naključja v glasbi (v drugi polovici 20. stoletja) je postala novo načelo organizacije glasbene oblike … Od (približno) leta 1956 je vse očitnejše spoznanje, da se je strogi red serialne glasbe izčrpal skozi statistične funkcije in da zahteva določeno ‘sprostitev’ v smislu izmenjavanja struktur in določene svobode v interpretaciji … Dejanske operacije z naključjem lahko vidimo v delih J. Cagea, ki po naključju izbranim tonom … želi izključiti vsak proces razmišljanja.« (‹EH›, 405–406)

2) »Če želimo uporabiti operacije z naključjem, moramo poudariti rezultat. Nimamo pravice uporabljati naključja, če smo se odločili kritizirati rezultat in zahtevati boljši odgovor. Pravzaprav I Ching obljublja žalostno usodo tistemu, ki vztraja pri tem, da bo dobil dober odgovor. Če se mi zdi rezultat nezadovoljiv, imam potem vsaj možnost, ker ga sprejemam, da se prilagodim in se sam spremenim. Vendar če vztrajam pri tem, da se I Ching spremeni, se bo tako ali drugače spremenil pred menoj. Jaz pa ničesar nisem dobil, ničesar nisem dosegel.« (CAGE 1976: 89)

KM: Nešteti so Cageevi eseji, v katerih razlaga svoje dojemanje n., kar je v tesni povezavi z njegovim specifičnim pogledom na glasbo. (gl. ‹GL›, 152 – op. III.6.c/2). Značilen pa je njegov lasten opis skladbe 4’33”, ki je zgrajena izključno iz tišine in katere trajanje je, primerno nevtralnosti zgradbe, določeno z n.: »To je tristavčna skladba, med katero se namerno ne ustvari niti en zvok. Dolžine časov (tj. trajanja stavkov, op. N. G.) so določene z operacijami z naključjem, vendar so lahko tudi kakšne druge.« (CAGE 1962: 135) Tukaj je bistveno, da se zvoki ne ustvarjajo namerno, tj. da je njihov vstop v časovni okvir, ki je (enako kot trajanje stavkov) določen z naključjem, prav tako naključen. V tem smislu – kot razširitev logike n. – je upravičeno tudi kakršnokoli drugo trajanje stavkov. Na ta način se v specifično razmerje postavljajo tišina, trajanje (gl. D 1 tišine) in n.

KR: N. se pogosto omenja v povezavi z aleatoriko in nedeterminiranostjo, zlasti kot »chance music« (‹CPl›, 238; ‹CPl›, 341; ‹FR›, 13). Kljub delni etimološki upravičenosti tega (gl. ET aleatorike) je vendarle koristno razlikovati aleatoriko od nedeterminiranosti (gl. KM aleatorike).

V stohastični glasbi se n. uporablja v ožjem pomenu, tj. v tistem, ki mu pripada v teoriji verjetnosti, na kateri temelji Xenakisova stohastična glasb (gl. KR stohastične glasbe). Problematična je tudi omemba n. v povezavi s statistično glasbo (gl. D 2 in KR – t. b statistične glasbe).

GL: aleatorika, eksperiment, eksperimentalna glasba, generator naključja, improvizacija, neslišna glasba, nedeterminiranost = (indeterminiranost), operacije z naključjem, stohastična glasba, work in progress = (delo v nastajanju).

‹BOSS›, 61–62; ‹M›, 549

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!