NADZOROVANA IMPROVIZACIJA

ANG: controlled improvisation.

ET: FR contrôle = nadzor, od lat. contra = proti, rotulus = zavitek, kolesce (deminutiv od rota = kolo, krog) (‹KLU›, 401); improvizacija.

D: 1) »(Naziv za) proces (improvizacije) v katerem ima izvajalec možnost izbire specifičnih motivov, ritmov ali obrazcev, ki jih potem uporablja, bodisi v izvirniku bodisi spremenjene, v kakem odlomku skladbe … Lukas Foss, Gunter Schuller, Morton Feldman, Karlheinz Stockhausen in Harald Budd so pogosto uporabljali to tehniko.« (‹FR›, 18)

2) »Razporeditev razpoložljivih tematskih prvin, ki sledi zaprtemu konceptu forme in ki se omejuje na določeno časovno obdobje, se opisuje kot nadzorovana improvizacija. Izvajalec torej izbira privlačne ali pomembne motive in fraze v drugače necelovitem delu, kot bi risal z razpoložljivimi črtami v tiskarskem stroju, jih mešal po lastni volji, jih podvajal, drobil, obračal. Karlheinz Stockhausen, Lukas Foss, Earle Brown in ostali so uporabljali tak način skladanja.« (‹SLON›, 1435).

KR: Obe D na enak način dokazujeta nesmiselnost tega drugače priljubljenega pojma, ki bi se pomensko moral zoperstaviti prosti improvizaciji. Že terminologija opozarja na previdnost: »motivi«, »ritmi« (v D 1), »tematske prvine«, »fraze« (v D 2) so pojmi, ki se jih ne bi smelo uporabljati za opis predlog za nobeno improvizacijo. Poleg tega nadzorovana improvizacija ni »način skladanja« (kot trdi D 2), temveč naj bi bila določena vrsta improvizacije, nasprotna prosti improvizaciji.

Pojem je nevarno uporabljati ker se ne ve na katero kontrolo se misli. Iz D 4 improvizacije je jasno, da improvizacija mora biti na neki način nadzorovana, če sploh hoče biti glasbeno relevantna (gl. KR – t. d imrprovizacije). V D 3 improvizacije sta navedeni Stockhausenov Klavierstück XI in Boulezova III. klavirska sonata kot predlogi za improvizacijo, ker domnevno vsebujeta določene prvine kontrole. V KR – t. c improvizacije se opozarja, da se izvedbe takih predlog ne more razumeti kot improvizacijo, če se pod njo razume sočasno »odkrivanje in realiziranje glasbe« (gl. D 4 improvizacije). V D proste improvizacije so določena merila »svobode« v tej vrsti improvizacije, ki, čeprav so pomensko dvoumna, kar zadeva izvedbene klišeje, vseeno upravičujejo uporabo pojma, veliko bolj od merila »kontrole« v D nadzorovane improvizacije. Najboljši dokaz nesmiselnosti nadzorovane improvizacije je D 9 stohastične glasbe. (gl. tudi KR stohastične glasbe).

Pojem je tavtološki nesmiselen, saj nobena improvizacija ne obstaja brez kontrole niti ne prosta improvizacija (gl. D proste improvizacije, D 5 in KR – t. e improvizacije). Tega ni treba poudarjati s posebnim pojmom, sploh ker je določanje meril kontrole tako problematično.

GL: aleatorika, skupinska improvizacija, kolektivna improvizacija, nedeterminacija = (indeterminacija).

PRIM: prosta improvizacija.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!