NEDETERMINACIJA = (INDETERMINACIJA)

ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.

ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (‹KLU›, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, določiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zaključiti (‹KLU›, 129, 138).

D: 1) »Nedeterminacija se nanaša na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po načelu operacij naključja … Izraz aleatorika je Boulezova zelo natančna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (‹V›, 336)

2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred aleatoriko. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po načinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z operacijami naključja), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopušča prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo širok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: grafična notacija (Concert), verbalna partitura (Inlet), razpolaganje z množico možnosti (HPSCHD).« (‹GR›, 96)

3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Če se izvaja drugič, je rezultat drugačen. Z izvedbo se torej nič ne doseže, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v času. Posnetek take izvedbe nima večje vrednosti od razglednice. Omogoča le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje nečesa, kar se še ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)

KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med aleatoriko in n.

KR: V D 4 aleatorike se skuša določiti razliko med aleatoriko in n., ki je nepozorno zanemarjena v ‹FR›, 3, 42, ‹GR6›, I, 237–242, ‹GR6›, IX, 64 (= vodilka k aleatoriki), v ‹IM›, 7, 181, v ‹JON›, 9–11, in v ‹RAN›, 28–29, 394. V ‹EH›, 406, je očitno kritizirana uporaba naključja v aleatoričnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot naključje, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminološkem smislu so iz takšnih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano naključje. Pri tem pa se spremembe, na katere je naključje vplivalo, niso opisovale z naključjem, temveč s formalnimi manipulacijami.«

Ni priporočljivo izenačevati n. s stohastično glasbo, ker je pri slednji naključje v rabi v ožjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova stohastična glasba (gl. KR stohastične glasbe).

GL: eksperiment, eksperimentalna glasba, generator naključja (D 2), improvizacija, individualna oblika, kolektivna improvizacija, nadzorovana improvizacija, neslišna glasba, operacije naključja, odprta oblika, postserialna glasba, naključje, statistična glasba, stohastična glasba, work in progress = (delo v nastajanju).

PRIM: aleatorika.

‹BOSS›, 70–72; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 341 = »indeterminate music«; ‹G›, 134–139; ‹GR6›, IX, 64 = vodilka k aleatoriki; ‹M›, 549; ‹SLON›, 1458

Author

Dodaj odgovor