RAZÅ IRJENA TONALITETA
ANG: extended, expanded tonality; NEM: erweiterte TonalitÀt; FR: tonalité élargie; IT: ampliamento della tonalità .
ET: âŠTonalitetaâŠ.
D: 1) »(Naziv za) stanje, v katerem temeljna âŠtonaliteta⊠še vedno prevladuje, kljub dodanim razliÄnim melodiÄnim in harmoniÄnim figuracijam.« (RÃTI 1975R: 67)
2) »(Naziv za) glasbo, ki temelji na konceptu tonalitetne enotnosti, hkrati pa bolj ali manj zavraÄa klasiÄno funkcijsko âŠtonalitetoâŠ.« (â¹JONâº, 97)
KM: D 2 je interpretacija opredelitve Dallina (DALLIN 1957: 47â50) in Hodeirja (HODEIR 1961: 234) v â¹JONâº, 97. Pri tem se opozarja, da je toÄno mejo med r. t. in âŠpantonaliteto⊠nemogoÄe postaviti.
V â¹Gâº, 19â26, so navedeni, mdr., naslednji posegi v r. t.:
a) poseben znaÄaj kadence, npr. na koncu 1. dela PetruÅ¡ke Stravinskega (1911; gl. primer PetruÅ¡ke Stravinskega zgoraj);
b) zaostritev trozvoka z dodajanjem sekund, npr. v Honeggerjevem oratoriju Kralj David (1921), str. 71â74 v partituri (godala; gl. zgornji primer);
c) mešanje dura in mola, npr. v 143. skladbi iz VI. knjige Bartókovega Mikrokozmosa (1939; gl. spodnji primer);
d) razvijanje posebne funkcije vodilnega tona, npr. na zaÄetku Bartókove Glasbe za godala, tolkala in Äelesto (1936; gl. primer v nadaljevanju).
KR: R. t. se lahko uporablja, Äe se je ne meÅ¡a s pomenom âŠpantonaliteteâŠ, ki ga skuÅ¡a doloÄiti Réti (RÃTI 1975R: 67; gl. D 2 âŠpantonaliteteâŠ). R. t. je vsekakor bliÅŸja âŠantitonaliteti⊠(â¹GLâº, 56) kot âŠatonaliteti⊠(gl. KM âŠantitonalitete⊠in âŠatonaliteteâŠ).
RAZSÌIRJENA TONALITETA: Stravinski, PetrusÌka
GL: âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalnostâŠ, âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠsvobodna tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ.
PRIM: âŠatonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠprosta atonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹FRâº, 28; â¹Hâº, 36; â¹Pâº, 262â263
RAZRED VIÅ INE TONA/NOTE = (TONSKI RAZRED)
ANG: pitch class, pitch-class.
ET: Lat. classis = razred, skupina, klasa.
D: »(Naziv za) âŠviÅ¡ino tonaâŠ, ne glede na oktavo ali register, v katerem se pojavlja; npr. razred vseh âŠtonov⊠c za razliko od âŠviÅ¡ine tona⊠c … Pojem se najveÄ (Äeprav ne izkljuÄno) uporablja v terminologiji âŠdvanajsttonske⊠in âŠserialne glasbeâŠ, ustvaril in postavil v ta kontekst pa ga je M. Babbitt.« (â¹RANâº, 640)
KM: Pojem se dosledno uporablja v ANG terminologiji. Bilo bi nemogoÄe najti njegove ekvivalente v drugih jezikih. [op. ur.: Ker gre za terminologijo analize glasbenega stavka, kjer gre za razÄlenjevanje abstraktnih Ârazmerij med intervali, kjer niso pomembne realne tonske viÅ¡ine, temveÄ razmerja njimi, kakor jih zapisujemo z notami, je v slovenÅ¡Äini priporoÄljivo govoriti o razredih notnih viÅ¡in ali razredih viÅ¡in not.]
GL: âŠvrstaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserija viÅ¡ine (tona)âŠ, âŠtonâŠ, âŠviÅ¡ina (tona)âŠ.
â¹FRâº, 66; â¹GRâº, 139; â¹GR6âº, XIV, 786; â¹JONâº, â¹JONâº, 215â216; â¹Vâº, 577
RAZDELILNA PLOÅ ÄA = (PATCH BOARD)
ANG: patch board, patch panel, patch bay; NEM: Steckfeld.
D: »(Naziv za) posebno opremljeno ploÅ¡Äo z vhodi in izhodi, prek katerih se veÅŸejo posamezne naprave v âŠtonskem studiu⊠(npr. magnetofoni z meÅ¡alno konzolo) ali âŠmoduli⊠ali kakÅ¡ne druge naprave na âŠsintetizatorju⊠(posebej na âŠmodulnem sintetizatorjuâŠ).« (â¹ENâº, 227)
GL: âŠmodulâŠ, âŠmodulni sintetizatorâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠtonski studioâŠ.
â¹FRâº, 65
RAP, REP
ANG: rap; NEM: Rap.
ET: ANG glagol rap = zmerjati, preklinjati, udarjati.
D: »(Naziv za) ritemski govor z zvoÄnim ozadjem, ki je v najbolj preprostem primeru sestavljeno zgolj iz tolkal, ki oznaÄujejo âŠbeatâŠ, vsekakor pa bolj pogosto kot … âŠkolaÅŸi⊠z âŠrifiâŠ, figurami s tolkali in razliÄnimi krajÅ¡imi instrumentalnimi âŠzvokiâŠ. Rep je nastal v Ärnskih blokovskih Äetrtih ameriÅ¡kih velemest. To je glasba za ples v disko klubih. Njeno ÅŸivljenje poÄiva na odnosu med izvajalcem in publiko, ki ji izvajalec lahko imponira, ki ji je ta umetnost lahko razumljiva. Tako lahko nastanejo prava tekmovanja med (najpogosteje) mladimi rapperji. VeÄ rapperjev pa lahko ustvari skupino, v kateri se kot izvajalci daljÅ¡ih skladb izmenjujejo … Pravzaprav je rap soÄasno (naziv za) slog in za slogovno sredstvo. Od sredine osemdesetih let se vse bolj uporablja kot slogovno sredstvo in to v âŠrock⊠in âŠsoul⊠âŠskupinahâŠ, ki jih z rapom ne povezujemo v oÅŸjem smislu, npr. Earth, Wind & Fire ali pri Princeu. Kot slogovno sredstvo rap ni omejen samo na Ärnsko publiko, temveÄ ga ÅŸe dolgo … uporabljajo tudi beli glasbeniki. Prvi posnetek rapa je ‘Rapper’s Delight’ skupine Sugar Hill Gang iz leta 1979, rap pa je kot glasbeni fenomen znan ÅŸe od zaÄetka sedemdesetih let … Å irÅ¡e â tj. prav tako v smislu zelo ritmiziranega govorjenja ob glasbi â se je zares razvil ÅŸe v predprejÅ¡njem stoletju (npr. v ‘talking âŠbluesu⊑), s koreninami v Ärnski afriÅ¡ki glasbi. Kot ‘talking âŠblues⊑ in ‘toasting’ med izvajalci âŠreggae⊠z Jamajke se tudi pri rapu uporablja Å¡ifrirani jezik, katerega vsebina je pogosto, a ne vedno, ÅŸalostinka o usodi Ärncev in pozivanje k bolj ali manj resnim politiÄnim akcijam, po drugi strani pa se Å¡opiri z odprtostjo, hvalisanjem in pretiravanjem, predvsem na podroÄju seksa … Trendu, ki ga je zaÄel Sugar Hill Gang, se ni uspelo obdrÅŸati … V to prvo generacijo … sodijo Å¡e Whodini, Grandmaster Flash & the Furious Five (in raper Melle Mel) in Africa Bambaataa & the Jazzy Five. Druga generacija raperjev je zaÄela snemati ploÅ¡Äe takoj v drugi polovici osemdesetih let. (Sem sodijo) Run-DMC, Public Enemy, Mantronix (in reper Tricky Tee), skupina belcev Beastie Boys in drugi.« (â¹HKâº, 307â308)
GL: âŠrock, rock glasbaâŠ.
RAKOV POSTOP (VRSTE, SERIJE) = (âŠRETROGRADNI POSTOP [VRSTE, SERIJE]âŠ)
ANG: retrogradation (of set, row), retrograde (set, row); NEM: Krebs(reihe), Krebs(-Reihe); FR: forme rétrograde (de la série), récurrence, rétrogradation (de la série); IT: cammino a ritroso, retrogrado.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: V terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, posebej v âŠdvanajsttonski⊠in âŠserialni tehnikiâŠ, naziv za eno od âŠoblik vrste, serijeâŠ, ki jo dobimo tako, da âŠosnovno obliko vrste⊠beremo od konca proti zaÄetku.
âŠosnovna oblika vrsteâŠ:
GL: âŠdvanajsttonska tehnika (skladanja)⊠= (âŠdodekafonijaâŠ), âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ.
PRIM: âŠobrat (vrste, serije)⊠= (âŠinverzija [vrste, serije]âŠ), âŠosnovna oblika (vrste, serije)⊠= (âŠGrundgestaltâŠ), âŠrakov obrat (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradna inverzija [vrste, serije]âŠ), (âŠretrogradna oblika [vrste, serije]⊠).
â¹APEâº, 247; â¹BASSâº, II, 65; â¹CANâº, 156; â¹CHâº, 305; â¹FRâº, 74; â¹HIâº, 252; â¹HOâº, 866, 876; â¹JONâº, 250; â¹Lâº, 318; â¹Mâº, 102â103; â¹MIâº, III, 554â555; â¹RANâº, 697; â¹RICâº, II, 73; â¹RLâº, 496â497; â¹VOâº,107â108
RAKOV OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (âŠRETROGRADNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE]⊠)
ANG: retrograde-inversion (of row, set); NEM: Krebsumkehrung (der Reihe); FR: forme rétrograde du renversement (de la série), récurrence du renversement, récurrence du mouvement contraire (de la série); IT: inversione retrograda (della serie), retro grado dell’ inversione.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: V terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, posebej v âŠdvanajsttonski⊠in âŠserialni tehnikiâŠ, naziv za eno od âŠoblik vrste, serijeâŠ, ki je pravzaprav âŠrakov postop⊠âŠobrata vrste, serijeâŠ:
âŠobrat vrste, serijeâŠ:
(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)
GL: âŠdvanajsttonska tehnika (skladanja)⊠= (âŠdodekafonijaâŠ), âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ.
PRIM: âŠobrat (vrste, serije)⊠= (âŠinverzija [vrste, serije]âŠ), âŠosnovna oblika (vrste, serije)⊠= (âŠGrundgestaltâŠ), âŠrakov postop (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradna oblika [vrste, serije]âŠ), (âŠretrogradna inverzija [vrste, serije]âŠ).
â¹BASSâº, II, 65; â¹CANâº, 156; â¹FRâº, 74; â¹HOâº, 305; â¹JONâº, 250â251; â¹MIâº, III, 697; â¹RANâº, 697; â¹RICâº, II, 73; â¹VOâº, 107â108
RAGTIME, RAG
ANG: ragtime, rag-time, Ragtime 1870; NEM: Ragtime, Klavierstil (4/4); FR: ragtime, style pianistique; IT: ragtime, stile pianistico.
ET: ANG rag(ged) time = na veÄ mestih presekan, prerezan, pretrgan takt (HUNKEMÃLLER 1984: 1).
D: 1) »(Naziv za) instrumentalni ÅŸanr, primarno za klavir, ki se je razvil iz elementov koraÄnice, polke in âŠcakewalka⊠ter je pomembno vplival na razvoj âŠjazzaâŠ. Za ragtime je znaÄilno melodiÄno sinkopiranje v stilizirani tehniki âŠoff beata⊠(v desni roki) nad pravilnim âŠbeatom⊠(v levi roki).« (â¹HIâº, 380; â¹RANâº, 680)
2) »Naziv za âŠNew Orleans jazzâŠ, preden se je pojavil pojem âŠjazzâŠ.« (â¹HIâº, 380)
KM: S. Joplin, Maple Leaf Rag (1899), 9.â11. takt z nakazanimi sinkopami (â¹Mâº, 538; gl. spodnji primer).
D 2 v viru ni dokumentirana. V HUNKEMÃLLER 1984, kjer je temeljito raziskana zgodovina pojma, takÅ¡na moÅŸnost sploh ni omenjena. Obstaja sicer trditev, da bi zgodovina r. â z doloÄenimi zamejitvami â lahko bila analogna zgodovini âŠbluesa⊠(HUNKEMÃLLER 1984: 6â7).
Ustreznice za izvirni ANG naziv v NEM, FR in IT so ponujeni v â¹BRâº, 238â239, in sicer kot njegova (napaÄna) interpretacija. Kot je razvidno iz â¹Lâº, 461, in iz â¹Pâº, 275, je ANG pojem postal mednaroden.
GL: âŠbeatâŠ, âŠcharlestonâŠ, âŠjazzâŠ, âŠNew Orleans jazzâŠ, âŠoff beatâŠ, âŠshimmyâŠ.
â¹APEâº, 239; â¹BASSâº, IV, 56; â¹BKRâº, IV, 7; â¹DGâº, 469â470; â¹FRâº, 72â73; â¹GRâº, 146; â¹GRJâº, II, 345â346; â¹GR6âº, XV, 537â540; â¹HKâº, 307; â¹HOâº, 861; â¹IMâº, 311; â¹KNâº, 167; â¹LAREâº, 1304â1305; â¹Mâº, 538; â¹MELZâº, Ill, 159â160; â¹RICâº, Ill, 527â528; â¹RLâº, 780; â¹SLONâº, 1484â1485
RAÄUNALNIÅ KA GLASBA = âŠAVTOMATSKA GLASBAâŠ
ANG: computer music; NEM: Computermusik, Computer-Musik; FR: computer music, musique automatique, musique par ordinateur; IT: computer music.
D: »1. (Naziv za) glasbo, ki nastane iz informacij, s katerimi je nasiÄen in katere je obdelal raÄunalnik. 2. (Naziv za) glasbo, pri kateri … âŠzvoke⊠ustvarja samo raÄunalnik ali pa oprema, ki je … povezana z raÄunalnikom (npr. âŠsintetizatorâŠ), (in jo raÄunalnik upravlja).«
(â¹FRâº, 17)
KR: V D se toÄno opozarja na dvopomenskost pojma, ki se pri njegovi sploÅ¡ni rabi povsem zanemarja, tj. predvideva se njegov prvi pomen: Illiac Suite (1956) za godalni kvartet L. Hillerja in L. Isaacsona je sploh prva raÄunalniÅ¡ka skladba, ki je nastala tako, da je raÄunalnik s pripravljenim programom oziroma s kompozicijsko-tehniÄnimi nalogami, ki sta mu jih zastavila Hiller in Isaacson, skladal povsem konvencionalno skladbo, tj. s konvencionalnim zapisom (ki je sicer nastal tako, da sta avtorja izhodno informacijo iz raÄunalnika transkribirala v konvencionalni notni zapis), ter za konvencionalni izvajalski sestav (gl. HILLER-ISAACSON 1959, tudi D 3-C âŠeksperimenta, eksperimentalne glasbeâŠ); raÄunalnik se v âŠstohastiÄni glasbi⊠uporablja za razliÄne statistiÄne proraÄune, »konÄni rezultat pa je do potankosti notiran (preteÅŸno s konvencionalno notacijo)« (â¹Vâº, 709; gl. D 4 âŠstohastiÄne glasbeâŠ). Torej, r. g. je Å¡ele v smislu t. 2 v D sopomenka za âŠelektronsko glasboâŠ.
Zanimivo je, da se v â¹RANâº, 183â184 (= »musical applications of computers« = »glasbena aplikacija raÄunalnika«), r. g. kot pojmu izogiba: veÄinoma se govori o uporabi raÄunalnika v bibliotekarstvu, zaloÅŸniÅ¡tvu in izobraÅŸevanju; kar pa zadeva raÄunalnik in skladanje, se napoti na âŠelektroakustiÄno glasbo⊠(tj. âŠelektronsko glasboâŠ), kar je povsem zgreÅ¡eno. V â¹Vâº, 145â147 (»computer applications« = »uporaba raÄunalnika«), pa se omenjajo vse moÅŸnosti uporabe raÄunalnika (pri skladanju), presenetljivo pa je to, da se pri tem izogibajo pojmu r. g., predvsem zato, ker gre za priroÄnik, specializiran za terminologijo âŠglasbe 20. stoletjaâŠ. V â¹MELZâº, II, 355â356, je pojem r. g. obdelan pod geslom »raÄunalnik v glasbi«. Razlog, da pojem ni omenjen, je verjetno v njegovi dvopomenskosti, na katero je vsekakor treba paziti, vendar je to preslab argument, da bi mu oporekali: v glasbeni terminologiji, celo pri osnovnih pojmih, prihaja do veÄpomenskosti â npr. »sonata« pri Gabrieliju ni enako kot pri Haydnu ali Boulezu, pa nikomur ni priÅ¡lo na misel, da bi jo zaradi tega izkljuÄil iz uporabe.
GL: âŠakuzmatika, akuzmatiÄna glasbaâŠ, âŠalgoritemska glasbaâŠ, âŠdigitalni sintetizatorâŠ, âŠelektroakustiÄna glasbaâŠ, âŠelektrofonska glasbaâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠglasba na trakâŠ, = (music for tape, tape music); âŠkonkretna glasba⊠= (âŠmusique concrÚteâŠ), âŠvmesnik⊠= (interface), âŠMIDIâŠ, âŠzanka⊠= (loop), âŠsintetska glasbaâŠ, âŠposnemovalnik⊠= (âŠemulatorâŠ), âŠvzorec⊠= (âŠsamplerâŠ), (âŠalfanumeriÄna notacijaâŠ), studio za elektronsko glasbo = (âŠelektronski studioâŠ), âŠnaprava za zakasnitevâŠ, âŠvzorÄenje⊠= (âŠsamplingâŠ), âŠÅŸiva elektronska glasba⊠= (live electronic music) = (live-electronics).
PRIM: ⊠avtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ.
â¹BASSâº, II, 129â130; â¹BKRâº, V, 22â23; â¹BOSSâº, 110â113; â¹EHâº, 51â52; â¹GRIâº, I, 451â459 = »computer« (= »raÄunalnik«); â¹GR6âº, IV, 609, 611â612; â¹GR6âº, VI, 109; â¹HIâº, 102; â¹HOâº, 236; â¹HUâº, 43â56; â¹LAREâº, 1156â1157 = »ordinateur« (= »RAÄUNALNIK«); â¹Pâº, 142; â¹RLâº, 180â181; â¹SLONâº, 1435
PUNKTUALNA GLASBA
ANG: pointillist music; NEM: punktuelle Musik, Punktmusik (gl. D 4 in KM); FR: pointillisme musical; IT: musica puntillistica.
ET: NEM Punkt = âŠtoÄka⊠iz lat. punctum = âŠtoÄka⊠(â¹KLUâº, 756).
D: 1) »[V] ospredje vedno bolj prihaja, kar se zgradbe tiÄe, povsem organizirana glasba … Kjerkoli sliÅ¡ite to punktualno glasbo.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
2) »Kreuzspiel je (primer za) ‘punktualno glasbo’, kot jo je tedaj krstil Eimert.« (STOCKHAUSEN 1963e: 222)
3) »(Kreuzspiel je ‘punktualen’ v tolikÅ¡ni meri, kolikor se tukaj) posamezni âŠtoni⊠lahko opazujejo samo kot izolirani fenomeni.« (STÃRZBECHER 1971: 59)
4) »Kar se sliÅ¡i (v Stockhausenovih Kontra-Punkte), je le obÄutno gostejÅ¡a ‘punktualna glasba’1, âŠpolje⊠napetosti âŠtonovâŠ, ki se sprva pojavljajo izolirano, potem pa se stapljajo v stojeÄi ustroj.« (EGGEBRECHT 1972: 1)
5) »’Punktualno glasbo’ se da zgodovinsko neposredno izvesti iz âŠdvanajsttonske glasbe⊠… Iz punktualne glasbe pa se da zgodovinsko izvesti tudi naslednji korak: âŠelektronsko Âglasbo⊠…« (WÃRNER 1963: 126, 127)
6) »(Punktualna je) oznaka za vrsto âŠserialne glasbeâŠ, katere formalni tokovi se dogajajo preteÅŸno od tonske âŠtoÄke⊠do tonske âŠtoÄkeâŠ, in sicer brez neposredne zasnove o nadrejenih âŠstrukturah⊠in oblikah v njihovi lastni zakonitosti kot oblikovni kategoriji … (Kot âŠskupineâŠ) oznaÄujemo âŠstruktureâŠ, katerih elementi so definirani skozi enega ali veÄ âŠparametrov⊠po nadrejenih, edinstvenih kriterijih, tako so zasnovani kot celota.« (BOEHMER 1967: 206, 205)
KM: D so razvrÅ¡Äene tako, da bi Äim bolje prikazale prizadevanja po Äim bolj nataÄnem definiranju pomena pojma:
a) D 1 je prevzeta iz enega od neobjavljenih predavanj H. Eimerta na TeÄajih za âŠNovo glasbo⊠v Darmstadtu, ki je bilo 21. julija 1952 kot uvod v nekatere izvedbe âŠkonkretne glasbeâŠ. Pojem se je tedaj prviÄ uporabil (in ne leta 1953, kot je navedeno v â¹BOSSâº, 133; gl. D 2 âŠpointilizmaâŠ).
b) D 2 in 3 kaÅŸeta sprejetje pojma v skladateljsko teorijo K. Stockhausena (D 3 je prevzeta iz njegovega pogovora z U. StÃŒrzbecher).
c) D 4 je koristna kot formulacija, v kateri se posredno primerjajo Stockhausenov Kreuzspiel (1951) in njegovi Kontra-Punkte (1953) kot primeri za p. g. (Citat je prevzet iz Eimertovega poroÄila o Stockhausenovih Kontra-Punkte v Kölnische Rundschau 28. maja 1953.) V â¹MELZâº, III, 145, je predstavljen primer iz Kontra-Punkte.
V â¹GRâº, 85, so Kontra-Punkte navedeni kot primer âŠskupinske skladbeâŠ.
d) D 5 je znaÄilen poskus (v tem primeru W. FriedlÀnderja v njegovi kritiki Stockhausenove skladbe Kreuzspiel) umestitve p. g. v zgodovinski kontekst, z âŠdvanajsttonsko tehniko⊠kot predhodnico (zlasti prek Webernovega poznega opusa; gl. KM âŠpointilizmaâŠ) do âŠelektronske glasbeâŠ, ki izhaja iz p. g.
e) V D 6, ki je sestavljena iz Boehmerjeve D âŠskupine⊠in »punktualnega«, p. g. spada v razmerje âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠po tipologiji âŠserialne glasbe⊠(v D 6 majka âŠpoljeâŠ, ki ga Boehmer ne opisuje; gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹RLâº, 868). Opazna je raba matematiÄnega izraza (skupek; prim. âŠskupek tonovâŠ).
GL: âŠdivizionizemâŠ, âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠpointilizem⊠= âŠpunktualizemâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠpunktualizem⊠= âŠpointilizemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
â¹BKRâº, Ill, 340; â¹BRâº, 190â191; â¹EHâº, 268 = pridevnik »punktuell«; â¹Lâº, 376; â¹MELZâº, Ill, 145 = vodilka k: âŠpunktualizemâŠ
1 V izvirniku je namesto obiÄajnega NEM pojma »punktuelle Musik« naveden sicer povsem neobiÄajen pojem »Punktmusik«.
