ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vraÄa, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (â¹KLUâº, 597); âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠrakov postop (vrste, serije)âŠ.
(RETROGRADNA INVERZIJA [VRSTE, SERIJE] = âŠRAKOV OBRAT (VRSTE, SERIJE)âŠ
ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vraÄa, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (â¹KLUâº, 597); inversio = obrat, iz invertere = obrniti, zasukati (in = v, na in vertere = obrniti â â¹DEâº, 542); âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠrakov obrat (vrste, serije)âŠ.
RESONANÄNI AKORD
ANG: chord of resonance; FR: accord de la résonance.
ET: Lat. resonantia = odmev, iz resonare = odzvanjati, odmevati, iz predpone re- = zopet, ponovno in sonare = zveneti (â¹KLUâº, 585, 596); âŠakordâŠ.
D: »(V skladateljski teoriji O. Messiaena naziv za) âŠakordâŠ, ki je osnova njegovega sloga in vsebuje skoraj vse sliÅ¡ne âŠparciale⊠nad âŠtemeljnim tonom⊠…« (â¹JONâº, 41)
KM: V MESSIAEN 1944, II: 37, je naveden primer za r. a.:
Koristno je opozoriti na to, da Cowellov âŠpoliakord⊠prav tako temelji na teoretiÄni razlagi, ki se sklicuje na odnose med âŠparcialnimi toniâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠakordâŠ.
PRIM: âŠpoliakordâŠ.
â¹FRâº, 14
RESIDUUM
ET: Lat. residuum = ostanek, iz residere = sesti, odpoÄiti si; predpona re- = zopet, ponovno, nazaj in sedere = sedeti (â¹KLUâº, 585, 595).
D: »(Naziv za) pravzaprav ‘pozabljene’ âŠtone⊠dane âŠharmonijeâŠ, (ki) … sodijo v … zalogo neakordiÄnih âŠtonov⊅ (Ti) zvenijo tudi, ko nastopi novo sozvoÄje in se ne reÅ¡ujejo kot zadrÅŸki, temveÄ trajajo do nastopa kakÅ¡ne ‘tretje’ âŠharmonijeâŠ.« (DEVÄIÄ 1994: 15).
KM: V DEVÄIÄ 1994: 15 je naveden primer za r. iz Sonate za violonÄelo in klavir (1955) I. MaÄka:
Primer se takole komentira: »Drsenje v sekstakordih se konÄuje … na koncu 18. takta s terco e-g, ki traja Å¡e prvo dobo v naslednjem taktu, ko se nanjo veÅŸe (superponira) âŠton⊠a kot zakljuÄni âŠton⊠melodiÄne kadence. Tako nastane nakljuÄna âŠharmonija⊠e-g-a, v kateri terca e-g predstavlja residuum iz predhodnega âŠakordaâŠ. Seveda se to zgodi v razmeroma hitrem tempu, zato ta nakljuÄna harmonska tvorba traja kratko, residuum pa vendarle za hip zamegli harmonsko-funkcijsko razmerje in izraÅŸa razpustitev zakljuÄne harmonske formule, harmonske kadence, ki bi brez dvoma nastala, Äe bi bil âŠton⊠a harmoniziran s kakÅ¡nim terÄno sestavljenim âŠakordomâŠ, v katerem bi bil le-ta njegov sestavni del, njegov akordiÄni âŠtonâŠ.« (DEVÄIÄ 1994: 15)
Kot je razvidno, pojem predstavlja posebno vrsto âŠakordaâŠ, ki odstopa od akordiÄnih âŠstruktur⊠funkcijske âŠharmonijeâŠ, predstavIja tudi vrsto âŠagregata⊠(D 1).
KR: V izvirniku je uporabljen izvirni lat. pojem »residuum« oziroma njegova mnoşina »residua«. V Pojmovniku predlagana oblika »residuum« je poskus integracije lat. oblike (podobno »kontinuumu«). O predlogu bosta seveda morali presojati znanstvena in strokovna praksa.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠakordâŠ.
REPETITIVNA GLASBA
ANG: repetitive music; FR: musique répétitive.
ET: Lat. repetitus = ponovljen, iz repetere ponavljati, iz predpone re-, ki oznaÄuje ponavljanje, in petere = posegati za Äim, iskati (â¹KLUâº, 594, 585).
D: 1) Naziv za vrsto âŠminimalne glasbeâŠ, ki temelji predvsem na repetitivnih procesih, tj. na vztrajnem ponavljanju doloÄenih melodiÄnih in/ali ritmiÄnih obrazcev.
2) »(Po tem, ko so se) radikalno odcepili od … âŠnedeterminacijeâŠ, ki si jo je izmislil John Cage, ter od sploÅ¡ne nepovezanosti (diskontinuiranosti) âŠserialne glasbeâŠ, so se skladatelji ‘repetitivne glasbe’, Terry Riley, Steve Reich in Phil Glass, prikljuÄili (postopkom âŠminimalne glasbeâŠ) La Monte Younga. Pri njem so odkrili tisto, kar jih je privedlo do … posploÅ¡itve naÄela repeticije, ‘ostinata’, kar se kaÅŸe v (vztrajnem ponavljanju) melodiÄne, harmonske in/ali ritmiÄne formule. ZnaÄilnost ‘repetitivne glasbe’ je po eni strani … skrajna ekonomiÄnost rabljenih sredstev in po drugi podrejanje gradiva â skoraj izkljuÄno tonalitetnemu ali modusnemu â Äim bolj postopnim postopkom variiranja. Npr. v In C (1964) Terryja Rileyja morajo izvajalci od 45 do 90 minut ponavljati 53 melodiÄnih in ritemskih formul.« (â¹BOSSâº, 143)
KR: »Formule« v D 2 so dobesedno prevedene iz FR izvirnika, glede na KR âŠformule⊠pa bi bilo bolje uporabljati »obrazce« (kot v D 1), ker se âŠformula⊠v D 2 pomensko nikakor ne sklada s tem pojmom v Stockhausenovi skladateljski teoriji.
D 2 je navedena kot dopolnitev D 1, ker je obdelava pojma v â¹BOSSâº, 143â145, edina, ki dokazuje njegovo popolno legitimnost, tj. naziv za specifiÄno vrsto âŠminimalne glasbeâŠ. Ponujeni primeri iz D 2 ne pokrivajo najoÅŸjega in najbolj natanÄnega pomena pojma, ki se nanaÅ¡a na zgodnje repetitivne skladbe Phila Glassa, npr. Music In Fifths (1969). Pojem je torej najbolje uporabljati za poimenovanje znaÄilnosti zgodnje Glassove âŠminimalne glasbe⊠in ne kot sopomneko za âŠminimalno glasboâŠ.1
O r. g. kot »sistemski glasbi« v â¹GR6âº, XVIII, 481, prim. KR âŠminimalne glasbeâŠ.
GL: âŠfazni zamik⊠(D 2) = âŠmodulacija fazeâŠ, âŠpostopni procesâŠ.
PRIM: âŠmeditativna glasbaâŠ, âŠminimalna glasbaâŠ.
1 V â¹GLâº, 85, so natanÄno navedene vrste repetitivnih procesov, med katerimi je, kar zadeva r. g. v smislu, ki se ga tu priporoÄa uporabljati, posebej pomembna vrsta pod t. 3: »Aditivno ali subtraktivno ponavljanje zadanega osnovnega vzorca, tj. dodajanje ali odvzemanje âŠtonov⊠ali âŠakordovâŠ.«
REGGAE
ANG: reggae, NEM: Reggae; FR: reggae; IT: reggae.
ET: Verjetno iz jamajÅ¡ko-angleÅ¡ke besede »rege-rege« = prepir (â¹DEâº, 904; â¹OEDâº, XIII, 507; â¹TLFâº, XIV, 651).
D: »(Naziv za) katerikoli od nekaj stilov urbane âŠpopularne glasbe⊠z Jamajke. Reggae se je pojavil sredi Å¡estdesetih let in njegov … stil je sinteza ameriÅ¡kega âŠrhythm and bluesaâŠ, tradicionalne afriÅ¡ke in jamajÅ¡ke folklore1 in âŠskaaâŠ. Za slog je znaÄilen poudarek na âŠoff beat⊠ritemskih obrazcih in petih vokalih … Glavni predstavniki Toots, Maytals, Bob Marley in The Wailers, Peter Tosh in Black Uhuru.« (â¹RANâº, 692)
GL: âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠskaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 64â65; â¹GR6âº, XV, 681; â¹HKâº, 312â315; â¹KNâº, 169â171
V izvirniku je »folk musics«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
REBOP = âŠBEBOP⊠= âŠBOPâŠ
ANG: re-bop, rebop; NEM: Re-bop, Rebop; FR: re-bop, rebop; IT: re-bop, rebop.
ET: âŠBebopâŠ.
D: »Prvotni naziv za slog v âŠjazzuâŠ, kasneje znan pod imenom âŠbe-bopâŠ. SreÄamo ga tudi v naslovih kompozicij, kot je npr. Ol’Man Rebop (parodija na Ol’Man River Jeroma Kerna) ali Hey Ba Ba Rebop (psevdoâŠbop⊠âŠpopevka⊠Lionela Hamptona).« (â¹MELZâº, III, 174)
GL: âŠjazzâŠ.
PRIM: âŠbebop⊠= âŠbopâŠ.
â¹BASSâº, IV, 60 = vodilka k: âŠbebopâŠ; â¹GRJâº, II, 351 = vodilka k: âŠbopâŠ; â¹GR6âº, XV, 642 = vodilka k: âŠbopâŠ; â¹RICâº, Ill, 546 = vodilka k: âŠjazzâŠ
REALNI ÄAS
ANG: real time; NEM: Realzeit.
KM: Ta sam po sebi razumljiv pojem so uvedli v izrazje âŠelektronske glasbeâŠ, da bi poudarili razliko med tem Äasom in âŠdisociiranim ÄasomâŠ. S tehnoloÅ¡kim napredkom se je process proizvajanja elektronskega zvoka iz nekoÄ povsem âŠdisociiranega Äasa⊠vse bolj pribliÅŸal r. Ä. Ta zvok se npr. v âŠÅŸivi elektronski glasbi⊠tj. v âŠizvedbi v realnem Äasu⊠proizvaja, nadzira in modulira neposredno med izvedbo.
GL: âŠbio glasbaâŠ, âŠizvedba v realnem ÄasuâŠ, âŠÅŸiva elektronska glasba⊠= (live electronics) = (liveâelectronics).
PRIM: âŠdisociiran ÄasâŠ.
â¹EHâº, 276
REALIZACIJSKA NOTACIJA
NEM: Realisationsnotation, Realisationsschrift.
ET: Lat. res = stvar (â¹KLUâº, 586); notatio = oznaÄenje, opazovanje; iz notare = oznaÄiti, opisati; nota = znak, znamenje, pisan znak (â¹KLUâº, 508).
D: »(Naziv za) vrsto notacije, ki je, v nasprotju s … tradicionalno rezultatno (ciljno) notacijo, usmerjena k proizvajanju âŠtonovâŠ, âŠzvokov⊠in âŠÅ¡umov⊠ter se, z obiljem posebnih znakov (npr. kot âŠakcijska notacijaâŠ) in verbalnimi napotki (npr. kot âŠverbalna partituraâŠ) uporablja predvsem v âŠserialni glasbiâŠ, âŠaleatoriÄni glasbi⊠in âŠelektronski glasbiâŠ.« (â¹HIâº, 383)
KR: Razlika med tradicionalno notacijo kot rezultatno in sodobno notacijo kot realizacijsko, na katero se opozarja v D, ni vedno povsem jasna, Äe ne upoÅ¡tevamo specifiÄnosti âŠakcijske notacije⊠in/ali âŠverbalne partitureâŠ. âŠPartitura za realizacijoâŠ
v âŠelektronski glasbi⊠je vsekakor najboljÅ¡i primer za uporabo r. n.
GL: âŠakcijska notacijaâŠ, âŠglasbena grafikaâŠ, âŠgrafiÄna notacijaâŠ, âŠpartitura za realizacijoâŠ, âŠnotacija z napotkiâŠ, âŠverbalna partituraâŠ.
RAZVOJNO VARIIRANJE = (RAZVOJNA VARIACIJA)
ANG: developing variation, perpetual variation; NEM: entwickelnde Variation.
ET: Lat. variare = spreminjati, iz varius = razliÄen, spremenljiv (â¹KLUâº, 756).
D: »(Naziv za) stil skladanja, ki se izogiba strukturnemu ponavljanju katerekoli vrste, zamenjuje pa ga stalna transformacija glasbenega gradiva.« (â¹FRâº, 65)
KM: Pojem se pripisuje A. Schönbergu, ki ga je pogosto omenjal v svojih spisih, v SCHOENBERG 1975a: 397 pa ga je definiral takole: »Glasba homofono-melodiÄne teksture … ustvarja svoje gradivo s tem, kar imenujem razvojno variiranje. To pomeni, da variiranje z znaÄilnostmi osnovne enote ustvarja vse tematske formulacije, ki po eni strani zagotavljajo tekoÄnost, kontraste, razliÄnost, logiko in enotnost, po drugi strani pa razpoloÅŸenje, izraz in vsako potrebno diferenciacijo, in na tak naÄin razdelujejo idejo skladbe.« Schönberg je imel Brahmsa za pomembnega inovatorja na podroÄju r. v., v svojem znamenitem eseju o »progresivnem Brahmsu« je z vidika r. v. podrobno analiziral glavno temo iz Andanta v Godalnem kvartetu, op. 51/2, in tretjo iz Vier ernste Gesiinge, op. 121 (SCHOENBERG 1975b: 429â435), v nadaljevanju pa omenil Mozarta kot edinega »predbrahmsovskega« skladatelja, ki je tako subtilno uporabljal tehniko r. v. (SCHOENBERG 1975b: 436â437).
Schönberg pojasnjuje svojo naklonjenost do r. v., ko navaja teÅŸave pri posluÅ¡anju svoje glasbe: »1. V osnovi jaz nekaj povem samo enkrat, tj. ponavljam malo ali niÄ. 2. Pri meni variiranje zagotovo povsem zamenjuje ponavljanje …; z variiranjem mislim na spreminjanje neÄesa, kar je zadano, tako da se dalje razvijajo komponente (zadanega) in figure, ki se iz njih gradijo, rezultat pa je vedno nekaj novega, z oÄitno nizko stopnjo podobnosti s prototipom, tako da obstajajo teÅŸave v identifikaciji prototipa z variacijo.« (SCHOENBERG 1975c: 103â104)
KR: ANG pojem »perpetual variation« je v â¹FRâº, 65. Äeprav je sopomenski z »developing variation«, se redkeje uporablja, saj je »developing variation« uporabljal sam Schönberg (gl. KM).
R. v. ni »slog«, kot trdi D, temveÄ tehnika, ki bi morebiti lahko â vendar ni! â ustvarila svojevrsten »stil«. Dahlhaus meni, da ta pojem, bolj kot »doloÄeno, toÄno omejeno tehniko (kot npr. navidezno analogen pojem ‘tematsko-motivno delo’) opisuje skupni pojem za mogoÄe reÅ¡itve teÅŸav, do katerih pride, kadar mora iz glasbeno prvega iziti glasbeno drugo« (DAHLHAUS 1982a: 91). V tem smislu smo v âŠatematizmu⊠in v âŠprosti atonaliteti⊠r. v. tudi razumeli kot »skupni pojem« (gl. D 3â5 in KR âŠatematizma⊠in KR â t. 2 âŠproste atonaliteteâŠ). »Variiranje« je boljÅ¡e od »variacije«, ker se misli na postopek, ne na obliko, ki je rezultat tega postopka (prim. cit. v KR).
GL: âŠatematizemâŠ, âŠprosta atonalitetaâŠ.
WEBER 1986: 41â43