ANG: rock (music), Rock 1965; NEM: Rock-Musik, Rockmusik, Rock, Nachfolger des Rock’n Roll, Forsetzung von Rock’n Roll und Beat; FR: rock, continuation du Rock’n Roll et da le musique beat; IT: rock, continuazione del Rock’n Roll e del beat.
ET: ANG rock = zibati (se), majati (se); izvor pojma je âŠrock and rollâŠ, tako da je r. njegova okrajÅ¡ava (prim. D).
D: »(Naziv za) vrsto mnoÅŸiÄno razprostranjene glasbe, ki se je pojavila v Å¡estdesetih letih in ki je sorodna, vendar razliÄna od âŠrock’n’rollaâŠ. Glasbene in izrazne znaÄilnosti rocka so izoblikovali skupina Byrds iz Kalifornije in nekatere skupine v San Franciscu in okolici (The Charlatans, The Great Society, Quicksilver Messenger Service, Big Brother in The Holding Company). (Skupina) The Jefferson Airplane s pevcem Graceom Slickom je bila najvplivnejÅ¡a v popularizaciji tega stila ⊠Rock je elektriÄen1 glede na uporabo amplifikacije, izkrivljenosti, morebiti pa tudi glede na proizvajanje âŠzvokaâŠ. NajpomembnejÅ¡e melodiÄno glasbilo je âŠelektriÄna kitaraâŠ, igra pa se s priduÅ¡enim in okrasnim slogom, ki ga omogoÄa elektronska tehnologija. Verzi so obiÄajno izrazito osebni ali politiÄni, glede na pesniÅ¡ki stil pa pogosto nerazumljivi. Po formi je bil rock prva popularna vrsta, ki je razvila obseÅŸne in pogosto zapletene âŠstruktureâŠ, ki jih je omogoÄilo poreklo rocka v ÅŸivih izvedbah in njegova poznejÅ¡a Å¡iritev na gramofonske LP ploÅ¡Äe. Sprva se je rock v druÅŸbenem smislu povezoval preteÅŸno z belim in mladim obÄinstvom, trdeÄ da nasprotuje tradicionalnemu ameriÅ¡kemu odnosu do droge, seksa in delovne etike. Beatlesi so to glasbo sliÅ¡ali na svoji ameriÅ¡ki turneji leta 1966 in nekatere elemente takoj vkljuÄili v svoj Revolver (1966) in Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band (1967). Rock je kmalu postal angloameriÅ¡ka glasba z enako pomembnimi izvajalci na obeh straneh Atlantika, kot so na primer The Rolling Stones, Eric Clapton, skupina The Who v Britaniji in The Doors, Jimi Hendrix, The Greatful Dead in Janis Joplin v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike. V nasprotju z âŠrock’n’rollom⊠je rock v Ameriki malo pomenil Ärnski in ruralni publiki med belci ⊠Kljub njegovi vÄasih revolucionarni usmerjenosti so rock strastno Å¡irili mediji, posebej zaloÅŸbe in film, ter ⊠veliki festivali na prostem (Woodstock, Altamont, Isle of Wight). Med tem so se nekateri vidiki stila in vsebine rocka razÅ¡irili na druge vrste glasbe in tako ustvarili glasbene dialekte, ki se imenujejo âŠjazz rockâŠ, âŠfolk rockâŠ, âŠcountry rock⊠in âŠheavy metalâŠ. Okrog leta 1970 je rock kot pojem pomenil skoraj enako kot âŠpopularna glasbaâŠ. Uporabljal se je ⊠ne samo (kot naziv) za prej opisano glasbo, ampak tudi (kot naziv) za razliÄne vrste afroameriÅ¡ke glasbe âŠ, za glasbo pevcev-skladateljev, ki so bili na zaÄetku desetletja tako popularni (Carole King, James Taylor, Cat Stevens, Elton John), pa tudi za glasbo, ki je imela svoje Ävrste korenine v starejÅ¡ih stilih Tin Pan Alleyja (Barry Manilow, Billy Joel). PoÄasi pa se je pojem spet zaÄel razumevati kot primeren za oznaÄevanje samo enega dialekta pluralistiÄne âŠpopularne glasbeâŠ, ki so jo v sedemdesetih in osemdesetih letih Å¡irili mediji, katere znaÄilnost pa je bila temeljna instrumentacija z âŠelektriÄno kitaroâŠ, basom, klaviaturami in bobni âŠ; hitri ⊠âŠritem⊠âŠ; provokativno oblaÄenje in vedenje izvajalcev in publike, s Äimer se je dramatizirala stalna povezanost rocka z drÅŸami, ki so se razlikovale od glavne struje1 angloameriÅ¡ke kulture. The Rolling Stones, Jefferson Starship, The Who, Steve Miller in drugi âŠbandiâŠ, formirani v Å¡estdesetih letih, so Å¡e naprej obstajali v srediÅ¡Äu te glasbe, pridruÅŸili pa so se jim tudi mlajÅ¡i izvajalci, ki so favorizirali podoben glasbeni in izrazni stil: Bruce Springsteen, Kiss, The Eagles, Bob Seger, Rod Stewart, ZZ Top ⊠V poznih sedemdesetih letih so se pojavili novi dialekti rocka, predvsem âŠpunk⊠in âŠnew waveâŠ, ki so teÅŸili k zaÄetkom te vrste, preprosti in neposredni v stilu, z manj opiranja na zapleteno elektronsko tehnologijo.« (â¹RANâº, 710â711)
KM: Pojmi v NEM, FR, IT (in ANG pojem »Rock 1965«), ki se razlikujejo od ANG izvirnika, so ponujeni â oÄitno kot (problematiÄna) definicija ANG pojma v izvirniku â v â¹BRâº, 238â239.
KR: Vzorna terminoloÅ¡ka obdelava pojma v D (predvsem je vredno navesti dejstvo, da se pojem ne nanaÅ¡a samo na glasbo â v izvirniku je zato tudi naveden samo kot r. â, paÄ pa na cel segment alternativne â in ne samo â angloameriÅ¡ke kulture) je vpraÅ¡ljiva v tistem delu kjer se r. g. enaÄi s âŠpopularno glasboâŠ. (V â¹IMâº, 323, se namreÄ omenja, da je r. g. naziv za vrsto âŠpop glasbeâŠ! V â¹RAN⺠âŠpop glasbaâŠ, kot pojem, sploh ne obstaja, zato pa je âŠpopularna glasba⊠obdelana na specifiÄen naÄin. V â¹Vâº, 630, se geslo âŠrock⊠prav tako navezuje na âŠpopularno glasboâŠ, v â¹FRâº, 76, pa se navezuje na âŠrock and rollâŠ. V â¹HKâº, 325, in v â¹KNâº, 174â175, je omenjeno, da je r. naziv, ki vkljuÄuje âŠrock and roll⊠in âŠbeat⊠â D 2, vendar se razlikuje od âŠpopa⊠kot sploÅ¡nega pojma. Gl. D âŠpopularne glasbe⊠in âŠpop glasbeâŠ.)
GL: âŠacid rock⊠= âŠhead rock⊠= âŠpsihedeliÄni rock, psihedeliÄna rock glasbaâŠ, âŠafro rockâŠ, âŠaranÅŸmaâŠ, âŠart rockâŠ, âŠbandâŠ, âŠbaterijaâŠ, âŠbeat⊠(D 2), âŠbluegrass (glasba)âŠ, âŠcomboâŠ, âŠkonceptualni albumâŠ, âŠcountry and western (glasba)âŠ, âŠcountry rockâŠ, âŠDetroit soundâŠ, âŠdisco (glasba, sound)âŠ, âŠfolk rockâŠ, âŠfunk(y), funky jazzâŠ, âŠfuzijaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠhard rockâŠ, âŠhead rock⊠= âŠacid rock⊠= âŠpsihedeliÄni rock, psihedeliÄna rock glasbaâŠ, âŠheavy rock, heavy metal (rock)âŠ, âŠhillbilly (glasba), hillbilly jazzâŠ, âŠhitâŠ, âŠkraut rockâŠ, âŠlatinski rockâŠ, âŠleadâŠ, âŠmeditativni rockâŠ, âŠmerseybeatâŠ, âŠmiddle of the roadâŠ, âŠnew wave⊠(D 1), âŠprogresivni rock, progresivna rock glasbaâŠ, âŠpsihedeliÄni rock, psihedeliÄna rock glasba⊠= âŠacid rock⊠= âŠhead rockâŠ, âŠpunk (rock)âŠ, âŠrapâŠ, âŠrhythm and bluesâŠ, âŠriffâŠ, âŠrockabillyâŠ, âŠrock and rollâŠ, âŠrock jazz⊠= âŠjazz rockâŠ, âŠrock muzikalâŠ, âŠrock operaâŠ, âŠrock oratorijâŠ, âŠsamplerâŠ, âŠskiffle, skiffle band, skiffle groupâŠ, âŠsoft rockâŠ, âŠsoul, soul jazzâŠ, âŠzvokâŠ, âŠsurfâŠ, âŠglasbe sveta⊠(D 3), âŠtechno (glasba, pop, sound âŠ)âŠ, âŠtwistâŠ.
PRIM: âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BKRâº, IV, 56; â¹HIâº, 396â397; â¹Mâº, 545; â¹MELZâº, III, 214
V izvirniku je »electrical«, tako da je ta prevod toÄen, vendar gl. â¹EHâº, 74, oziroma KM ÂâŠelektriÄnihâŠ, âŠelektroakustiÄnih⊠in âŠelektronskih glasbenih instrumentovâŠ, kjer se opozarja na razliko med »elektriÄnim« in »elektronskim«; prav tako tudi KR âŠelektriÄne kitareâŠ.
1 V izvirniku se tukaj uporablja pojem »mainstream« v sploÅ¡nem pomenu in ne kot tehniÄni pojem oziroma strokovni termin (gl. âŠmainstream jazzâŠ). Zato je tudi preveden kot »glavna struja«.
