Avtor: leon

Objavljeno dne

SCAT (SINGING)

ANG: scat (singing); NEM: scat (singing), Scat (singing), Scat (Singing), Silbengesang; FR: scat (singing), syllabes chantées; IT: scat (singing), canto sillabato.

ET: ANG scat = skrajÅ¡ano iz glagola scatter = razmetati, razsuti (‹COD›, 1124); polna oblika, z deleÅŸnikom preteklika kot pridevnikom ob singing, bi se potemtakem glasila: scat(tered) (singing); po ‹OAD›, 809, glagol »scat« v ameriÅ¡kem slengu pomeni tudi »hitro odpotovati«.

D: »(Naziv za) petje v ♩jazzu♩ na zloge brez smisla. Scat je prvi posnel L. Armstrong leta 1926 v Heebie Jeebies, po letu 1944 pa so sledile virtuozne interpretacije (E. Fitzgerald, E. Jefferson, J. Hendricks) kot imitacije instrumentov pri ♩bebopu♩. V sedemdesetih in osemdesetih letih so jodlanje (L. Thomas) in perkusivni ter nezahodni ♩zvoki♩ razÅ¡irili vokalno paleto.« (‹RAN›, 730)

KM: V ‹MELZ›, III, 282, kot tudi v ‹BASS›, I, 382, je omenjen »bop singing« kot sopomenka s. (s.). V ‹HI›, 407, se opozarja, da se ta izraz najpogosteje uporablja v povezavi z ♩bebopom♩. NikakÅ¡ne razlike v pomenu ni, vendar je s. (s.) običajnejÅ¡i pojem.

NEM-, FR- in IT-nazivi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so predlagani, verjetno kot razlaga pomena izvirnika, v ‹BR›, 238–239.

GL: ♩bebop♩ = ♩bop♩ = ♩rebop♩, ♩jazz♩.

Objavljeno dne

SAUDADE

FR: saudade, IT: saudade

ET: Portugalsko = hrepenenje, nostalgično spominjanje na redke stvari, osamljenost.

D: »(Naziv za) brazilske plese različnih tipov, ki imajo ♩ritme♩ lokalne folklore … Saudade so mdr. napisali D. Milhaud (Saudade do Brazil, za klavir ali za orkester, 1912) in H. Villa-Lobos (Saudade da juventude, za orkester, 1940, in Saudades das selvas brasileiras, za klavir, 1927).«

KR: Pomen pojma ni diferenciran, v Pojmovnik pa je uvrščen zato, ker je kot naziv za vrsto v naslovih skladb, ki so omenjene v D.

Objavljeno dne

SAMPLER

ANG: sampler; NEM: Sammelplatte, Sampler.

ET: ANG sampler = (predvsem) vzorec, model, vendar tudi samostalnik iz glagola sample = narediti vzorec, izbrati za ogled, pokazati; torej (v tem primeru dobesedno) = izbor vzorcev.

D: »(Naziv za) (diskografski) album s skladbami različnih skupin ali z ločenimi skladbami enega solista. NajpogostejÅ¡i razlogi za izdajanje samplerja: posluÅ¡alec mora dobiti v roke ­najboljÅ¡e (‘The Best of …’, ‘The Very Best of …’) iz ustvarjalnosti posameznega glasbenika ali iz produkcije diskografske zaloÅŸbe. Samplerji so lahko tematski (npr. z nazivom ‘Psychedelic’ ali ‘Underground’ itn.).« (KN, 179–180)

KM: Čeprav je D iz priročnika, ki se ukvaja z izrazjem ♩rock glasbe♩, je nujno poudariti, da se samplerji producirajo tudi v ♩pop glasbi♩ in ♩zabavni glasbi♩.

GL: ♩pop♩, ♩pop glasba♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

(HK), 377–338

Objavljeno dne

SAMBA

ANG: samba; NEM: Samba; FR: samba; IT: samba.

ET: Iz portugalske samba, zamba = okrajÅ¡ava zambacueca = vrsta plesa; zagotovo alteracija (pod vplivom besede zamacueco = neumen) iz zambapalo = komičen, grotesken ples, kar je tudi zagotovo alteracija iz zampalo = neumneÅŸ, iz zamparse = trčiti (‹DE›, 954).

D: »(Naziv za) afrobrazilski ples in obliko plesne glasbe. Med sambe sodijo kmečka samba de roda, kolo, ki je bilo razÅ¡irjeno in ki je Å¡e pomembno v severovzhodni Braziliji, samba de morro iz slumov (favelas) na hribih Ria de Janeira, pomembna pri mestnih karnevalskih svečanostih, ter mednarodno znana urbana popularna samba, utemeljena v Riu v dvajsetih letih. Značilnosti vseh samb so dvodobni ♩taktovski način♩, verzi za solopevca v alternaciji z zborovskim refrenom, sinkopirana in pogosto pretrgana melodična linija ter spremljava, ki zdruÅŸuje naslednji sloj obrazce:

nad basovskimi figurami, ki spominjajo na koračnico, kot npr.:«

(‹RAN›, 725)

GL: ♩bossa nova♩, ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, IV, 215–216; ‹BKR›, IV, 87; ‹GRJ›, II, 421; ‹GR6›, XVI, 447–448; ‹HK›, 337; ‹KN›, 179; ‹L›, 490; ‹MELZ›, III, 268–269; ‹P›, 285; ‹RIC›, IV, 103; ‹RL›, 836

Objavljeno dne

SALSA

ANG: salsa; IT: salsa.

ET: V kubanski španščini = temperament, duh, šarm, gracija (‹KSD›, 133).

D: »(Naziv za) slog v ♩popularni glasbi♩ kubanskega porekla. Razvil se je v Å¡tiridesetih letih iz elementov conjunta, plesnih ♩bendov♩ z glasovi in trobentami v ♩backgroundu♩ in s kongami in bongosi ter iz charang, v katerih so flavte in violine igrale melodije iz plesov evropskega porekla, npr. danzòn. V Å¡tiridesetih in petdesetih letih so se glasbeniki, ki so igrali salso, preselili v … New York, kjer se je slog delno pomeÅ¡al z ♩jazzom♩. Salsa je na ta način zadobila slog ♩swinga♩ …, ♩latinski jazz♩ pa se je razvil kot kombinacija ♩struktur♩ ♩jazza♩ in ♩ritmov♩ salse. V Å¡estdesetih in sedemdesetih letih se je salsa vrnila h kubanskemu slogu, saj so izvajalci meÅ¡ali instrumentacijo conjunta in charange na način, da so v conjutu trobente zamenjali s pozavnami. Uvedli so tudi portoriÅ¡ke in nove latinskoameriÅ¡ke elemente. ♩Ritmi♩ salse temeljijo na afroameriÅ¡kih plesih, kot so bolero, ♩cha-cha-cha♩, guanguancò, ♩mambo♩ in son montuno. Običajni so slojeviti ♩polimetri♩ in hemiole, vendar je salsina posebna odlika, ki je v osnovi njene ♩strukture♩, dvotaktni clave …

Vsaka skladba je imela tri ♩sekcije♩ (DF 1): glavno (melodično) ♩sekcijo♩; montuno, v katerem ♩lead♩ pevec improvizira na vokalnem refrenu, ki se ponavlja; in mambo, ♩sekcijo♩ s kontrastnimi ♩riffi♩. (‹GR6›, XVI, 430)

GL: ♩jazz♩, ♩latinski jazz♩, ♩mambo♩, ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, VI, 212

1 O tem pomenu ♩mamba♩ gl. D ♩mamba♩.

Objavljeno dne

RUSSOLOFON = ♩RUMORARMONIO♩

ANG: Russolophone; NEM: Russolophon; FR: russoIophon; IT: russolofono.

ET: Po oblikovalcu L. Russolu; grÅ¡. phōnᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544).

KM: -ph-, ki je grÅ¡. porekla, se prelevi v -f-, kot pri »gramofonu« aIi ♩muItifonu♩.

PRIM: ♩rumorarmonio♩.

‹P›, 320

Objavljeno dne

RUMORARMONIO = ♩RUSSOLOFON♩

ANG: rumorarmonio; NEM: Rumorarmonio; IT: rumorarmomo.

ET: IT rumore = ♊šum♩; armonio = harmonij.

D: »(Naziv za) mehansko električno glasbilo, ki ga je leta 1929 izdelal in uporabljal na koncertih itaIijanski skIadateIj … Luigi Russolo …« (‹HI›, 402)

KM: R. je, kot tudi ♩russolofon♩ oziroma vse ♩intonarumore♩ (gl. KM ♩intonarumori♩) nespretno in nepraktično prevajati, zato je bolje uporabljati IT izvirnik.

GL: ♩bruitizem♩, ♩futurizem♩, ♩glasba Å¡uma, hrupa♩, ♩intonarumori♩, ♩komatska Iestvica♩, ♩strojna glasba♩.

PRIM: ♩russolofon♩.

‹BASS›, IV, 172 = vodilka k: ♩intonarumore♩; ‹GRI›, Ill, 277; ‹P›, 320

Objavljeno dne

RUMBA

ANG: rumba; NEM: Rumba, Rhumba; FR: rumba; IT: rumba.

ET: V kubanski španščini = izzivalni ples, iz španskega rumbo = čarovnija z rokami, nakit, sijaj, izziv, iz lat. rhombus = romb, krog, čarobni krog, iz grš. rhómbos = enako, iz rhémbesthai = vrteti se v krogu (‹DUD›, 603, 592).

D: »(Naziv za) afrokubanski 
 ples in glasbo, ki ga spremlja. Obstaja nekaj podvrst rumbe (npr. guadanco, yambu, columbia), ta pa, čeprav svetna, vsebuje elemente duhovne glasbe afriÅ¡kega porekla. Izvaja jo vokalni solist in zbor s spremljavo dveh ali treh bobnov kongov (nizkouglaÅ¡ena tumba, pogosto segundo in visokouglaÅ¡eni quinto), par lesenih palčk (palitos, cascara) s katerimi se tolče po leseni povrÅ¡ini, in včasih claves. Rumba se začne s kratkim uvodom (diana ali llorao), kateremu sledijo improvizirani verzi. Obe ♩sekciji♩ (D 1) sta za solo pevca in za zbor, ki poje refren. Tretja in končna ♩sekcija♩ (D 1) je responzorialno izmenjevanje solista in zbora. Rumba je postala mednarodno znana v tridesetih letih, ko so jo sprejeli in predelali popularni kubanski urbani ansambli.« (‹RAN›, 720–721)

KM: NEM zapisovanje s h-jem (»Rhumba«) se navaja v ‹BKR›, IV, 77, in v ‹RL›, 882. Vendar takšno zapisovanje ne obstaja niti v ‹L›, 486, niti v ‹P›, 283.

GL: ♩beguine♩, ♩cha-cha-cha♩, ♩mambo♩, ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, IV, 172; ‹GR6›, XVI, 329; ‹HI›, 401–402; ‹HK›, 335; ‹KN›, 179; ‹L›, 486; ‹LARE›, 1365; ‹MELZ›, III, 244; ‹RIC›, IV, 78

error: Content is protected !!