SUSPENDIRANA TONALITETA = IZKLJUČENA TONALITETA

ANG: suspended tonality.

ET: Lat. suspendere = obesity, iz predl. sub = pod in pendere = obesiti (‹DE›, 1097); ♩tonaliteta♩.

D: »(Naziv za) pojav, ko se v odlomku tonalitetne skladbe začasno izgubi občutek tonalitetnega središča zaradi večpomenskih harmoničnih razmerij in zaradi obravnavanja ♩tonov♩ ne glede na njihov poloÅŸaj znotraj durove ali molove ♩lestivce♩.« (‹FR›, 88)

GL: ♩atonaliteta♩, ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩bitonaliteta♩, ♩multitonaliteta♩, ♩nestalna tonaliteta♩, ♩pantonaliteta♩, ♩politonaliteta♩, ♩progresivna tonaliteta♩, ♩razÅ¡irjena tonaliteta♩, ♩prosta tonaliteta♩.

PRIM: ♩atonaliteta♩, ♩metatonaliteta♩, ♩mikrotonaliteta♩, ♩prototonaliteta♩, ♩prosta atonaliteta♩, ♩tonaliteta♩.

SURF

ANG: surf; NEM: Surf.

ET: ANG surf = jadrati na deski, v hrvaškem in slovenskem slengu: srfati.

D: »(Naziv), s katerim se npr. v izrazih ‘surf music’ ali ‘surf ♩sound♩‘ okrog let 1960–1964 imenuje glasba nekaterih ameriÅ¡kih supin z Zahodne obale, v kateri je govora o deskanju 
 Surf music ne vsebuje značilnosti, po katerih bi jo lahko razlikovali od ♩rock and rolla♩. Sicer bi kot značilnosti lahko izločili vokalne ♩harmonije♩ s falzetom in gibljivi staccato, ki spominjajo na Chucka Berryja 
 Glavni predstavniki so skupine The Tornados, The Pyramids, The Surftones, The Beach Boys, The Ventures in The Surfaris.« (‹KN›, 204)

GL: ♩rock and roll♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹HK›, 375–376

SUBTRAKTIVNA SINTEZA ZVOKA

ANG: subtractive (sound) synthesis; NEM: subtractive, selective Klangsynthese.

ET: Lat. subtrahere = odstraniti, iz predl. sub = pod in trahere = vleči (‹KLU›, 712); ♩sinteza zvoka♩.

D: »(Naziv za) način ♩sinteze zvoka♩, pri katerem se ♩zvočni spekter♩ določenega nihaja spreminja s ♩filtri♩ na način, da se bolj ali manj potisne določeno frekvenčno območje, tj. da se ♩parciali♩, ki sodijo v to območje, priduÅ¡ijo. S subtraktivno sintezo zvoka se lahko, odvisno od ♩filtra♩, ustvarijo različne zvočne ♩strukture♩.« (‹EN›, 115)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩filter, filtri♩, ♩sinteza frekvence z modulacijo♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer), ♩sintetična glasba♩, ♩sinteza zvoka♩, ♩skladba iz sinusodinih tonov♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♩aditivna sinteza zvoka♩.

‹DOB›, 160

SUPERLOKRIJSKA LESTVICA

ANG: super Locrian scale.

ET: Lat. super = zgoraj, nad, povrh; po starogrÅ¡. pokrajini v ♩sistemu♩ starogrÅ¡kih ♩modusov♩, iz katerega so se nato prenesli v ♩sistem♩ crkvenih ♩modusov♩.

D: »(Naziv za) ♩sintetično lestvico♩, ki temelji na lokrijskem ♩modusu♩ in ima naslednjo intervalno ♩strukturo♩:«

(‹FR›, 88)

GL: ♩lestvica♩, ♩sintetična lestvica♩.

‹JON›, 308

STUDIO ZA ELEKTRONSKO GLASBO

ANG: electronic music studio; NEM: elektronisches Musikstudio, Studio fÃŒr elektronische Musik.

ET: IT studio = (dobesedno) delovna soba, soba za učenje, iz lat. studium = enako, iz studere = učiti se, raziskovati (‹KLU›, 710); ♩elektronska glasba♩.

D: »(Naziv za) kraj, kjer se ustvarja ♩elektronska glasba♩. Velikost, cilj in oprema so lahko od studia do studia precej različni. Osnovna oprema se deli v tri skupine: 1. viri ♩zvoka♩ (♩oscilatorji♩, ♩generatorji♩ itn.); 2. predelovalci ♩zvoka♩ (♩filtri♩, ♩generatorji ovonice♩ 
 itn.); 3. magnetofoni.« (‹FR›, 26)

KM: D bi se lahko dopolnjevala in razÅ¡irjala v neskončnost glede na tehnoloÅ¡ki napredek, ki pa je razviden iz razvijanja in izpopolnjevanja opreme (v ‹FR›, 15, je kot samostojen pojem razloÅŸen »klasični s. z. e. g.«).

KR: Razumljivo je, da se v s. z. e. g. ne ustvarja le ♩elektronska glasba♩, temveč tudi ♩konkretna♩, tj. (seveda je to odvisno od opreme) tudi ♩računalniÅ¡ka glasba♩. Vendar bi bilo vztrajanje pri takÅ¡nih pomenskih malenkostih zares pretirano, saj se je raba pojma s. z. e. g. udomačila za vse omenjene vrste glasbe, med katerimi je včasih teÅŸko, najpogosteje pa tudi nesmiselno, vztrajati pri pomenskih razlikah. (Razlika med ♩elektronsko♩ in ♩konkretno glasbo♩ je zgodovinska (gl. KM ♩konkretne glasbe♩), razlika med ♩elektronsko♩ in ♩računalniÅ¡ko glasbo♩ pa naj bi temeljila na čistosti uporabe analogne oziroma digitalne tehnologije, kar je skorajda nemogoče izpeljati.)

V ‹EH›, 331, se omenja »elektronisches Studio« kot okrajÅ¡ava. Če jo ÅŸe uporabimo, ­moramo biti pozorni na to, da je v slovenščini uveljavljen pojem ♩elektronski studio♩, čeprav je pravilneje ♩elektronski♩, ne pa ♩elektronski studio♩ (gl. KR ♩elektronski studio♩). [V hrvaÅ¡kem izvirniku obstaja tudi geslo »♊elektronički studio♊«, vendar v slovenščini zmeraj uporabljamo samo pridevnik »elektronski«, ko govorimo o zvrsti glasbe in z njo povezanih pojmih, zato slovenska ustreznica tega gesla, ki bi se sicer glasila »elektronski studio«, ni uvrščena v prevod. Op. prev.]

V vsakem primeru je nujno razlikovati s. z. e. g. in ♩tonski studio♩.

GL: ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩, ♩elektronska glasba♩, ♩konkretna glasba♩ = (♩musique concrÚte♩), ♩računalniÅ¡ka glasba♩ = ♩avtomatska glasba♩.

PRIM: ♩tonski studio♩.

‹GR6›, VI, 108; ‹MGG›, XVI, 59–62

STRUKTURA

ANG: struktura, construction (gl. KM); NEM: Struktur, Anlage (gl. KM), Aufbau (gl. KM); FR: structure, construction (gl. KM), formation (gl. KM); IT: strutura, construzione (gl. KM), formazione (gl. KM).

ET: Lat. structura = zlaganje, sklop, red, iz struere = zlagati (v sloje), prirediti, razporediti (‹KLU›, 710).

D: 1) »(Struktura je) seÅ¡tevek odnosov, po katerih so povezani konstitutivni elementi določenega ♩sistema♩.« (‹GL›, 67) Predpogoj je, da so ti elementi v tem ♩sistemu♩ prepoznavni kot konstitutivni.

2) »Po eni strani se pojem navaja zato, da bi se določila sistematična zgradba objekta, tj. (da bi se opozorilo na to), da celota sestoji iz delov, ki so, glede na način njihove povezanosti, medsebojno pogojeni, po drugi strani si pa lahko s strukturo predstavljamo metodo, ki opisuje kakÅ¡en objekt kot ♩sistem♩.« (STEGEN 1981: 27–28)

3) »[V] ♩sodobni glasbi♩ je najobseÅŸnejÅ¡i pojem …, izraÅŸa pa se v določenem načinu, kako posamezni elementi organizirajo celoto. V strukture se organizirajo elementi na različnih ravneh: na ravni ♩tona♩ ali ♊šuma♩ se oblikujejo strukture njihovih sestavnih elementov (♩parcialnih tonov♩), na ravni ♩akorda♩ strukture ♩tonov♩ in intervalov, ki jih dotični ♩akord♩ vsebuje, na ravni ♩ritma♩ strukture ♩trajanja♩, na ravni linije kot tudi na ravni kompleksnega zvočnega sloja ritmične in intervalne strukture, na ravni strukturne oblike strukture, ki se nanaÅ¡ajo na delitev odseka, itn. Pri tem prihaja tudi do razvrščanja samih struktur, ker bo, npr. strukturi, ki na določen način zbira ♩tone♩ določenega oblikovnega odseka, ♩skupine♩, nadrejena struktura, ki spet zbira na določen način več različnih ♩skupin♩ v neki večji odsek kompozicije, itn. Strukturiranje glasbene zgradbe se najbolj dosledno izvaja pri ♩serialni glasbi♩, vendar se lahko izvaja tudi zunanj njenih okvirjev. Vendar pa struktura sama po sebi Å¡e ni tudi oblika. V kompozicijskem procesu stoji struktura pred oblikovanjem forme, saj se zvočno gradivo organizira v določenena razmerja, jih oblikuje v manjÅ¡e celote, enote, ki dobijo svojo specifično strukturalno fizionomijo … Rezultata strukturiranja, tj. strukturalnih postopkov, sta strukturalno skladanje in strukturalna glasba; lahko bi rekli, da je strukturalizem sploÅ¡na značilnost ♩sodobne glasbe♩ v celoti.« (‹MELZ›, III, 478)

4) »(Struktura je), kot je zapisano v enem zgodnjih Boulezovih esejev, ‘ena izmed besed naÅ¡e epohe’ (BOULEZ 1966a: 58). Dvajseto stoletje je priča nenavadnemu zanimanju za glasbeno strukturo, za mehanizme, s katerimi se povezujejo trenutki in se gradi oblika. Dokaz za to je premik od kritike k analizi pri proučevanju glasbe, medtem ko se je pri skladateljih pojavilo nezaupanje do vsake poteze domiÅ¡ljije, za katero ne stoji strukturni pomen, ki se odkriva v smislu določenega ♩sistema♩: od tod ♩neoklasicizem♩ Busonija, Regerja, Stravinskega, Prokofjeva in Hindemitha, Bartókovo delo z motivi, Schönbergov, Bergov, Webernov in Babbittov dvanajsttonski ♩sistem♩ in Boulezov in Stockhausenov totalni ♩serializem♩ 
 Zlahka razumemo takÅ¡no ÅŸeljo po stabilni strukturi v obdobju, znotraj katerega je glasbena govorica (diatonični ♩sistem♩) v zmeÅ¡njavi: če so besede izgubile smisel, potem naj se vsaj črke razporedijo v obrazce. Bolj problematična je povezava med skladano strukturo in posluÅ¡anjem le-te.« (‹GR›, 177–178)

KM: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT, ki odstopajo od izvirnih oblik, se navajajo v ‹BR›, 138–139, in v ‹P›, 310, kot sopomenke s. Vendar ti pojmi ne pokrivajo celotnega pomena izvirnega pojma.

KR: D so izbrane na način, da razloÅŸijo vse aspekte pomena tega pojma, ki se zelo pogosto uporablja v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩, s tem pa tudi v Pojmovniku. Konteksi, znotraj katerih se pojem uporablja, so različni, lahko pa bi jih razdelili v dve glavni skupini: a) pomeni, ki izvirajo iz sploÅ¡nega pojmovanja s. in katerih ni treba posebej razloÅŸiti; b) pomeni, ki se strogo veÅŸejo s pojavi v glasbi, zlasti v drugi polovici 20. stoletja.

D 1 opredeljuje pojem na način, da se laÅŸje vzpostavi razlika med s. in ♩teksturo♩.

V D 2 se pomen pojma razdeli na moşnost njegove uporabe kot opisa rezultata določenih

kompozicijsko-tehničnih postopkov (v tem smislu je sorodna D 1) in kot moÅŸne metode v (denimo analitičnem) pristopu določenemu »objektu«, npr. glasbenemu delu. Koristna je povezava s ♩sistemom♩, ne le v metodi pristopa, temveč tudi znotraj postopka skladanja (gl. D 4).

D 3 obseşno določa pomen pojma in je z več vidikov poučna:

I: V D se ♩skupina♩ samo na videz navaja v sploÅ¡nem pomenu: v bistvu se opozarja na pomen s. v ♩skupini, skupinski skladbi♩.

II: Zelo dobro se opozarja na problematičen odnos med s. in obliko (gl. ♩predurejanje gradiva♩ in ♩skladanje od začetka♩): v ‹G›, 129–131, se natančno in zelo natančno raziskuje odnos med zgradbo, s. in obliko (gl. tudi ‹GL›, 67–68, kjer se poleg s. uvaja tudi ♩faktura♩, tj. ♩tekstura♩ kot stopnja na poti k obliki), v ‹V›, 718, pa se ta problem s. zataji in se brez definicije pojma preprosto napoti na »obliko«, »♊harmonijo♩ in kontrapunkt«, »melodijo«, »♊ritem♊«, »♊serializem♊«, »teorijo«, »uporabo in uglasbitev besedila♊«, »♊teksturo♊« in »♊dvanajsttonsko tehniko♊«.

III: Glede na problem razmerja med s. in obliko ni zaÅŸeleno govoriti o »strukturalni glasbi« (bolje: »strukturni« – gl. naprej t. VI), saj bi ta pojem (skorajda v slabÅ¡alnem pomenu) lahko hkrati pomenil le ♩serialno glasbo♩ v najoÅŸjem smislu, tj. tisto, ki se v tipologiji ♩serialne glasbe♩, tj. v razmerju ♩točka♩ – ♩skupina♩ – ♩polje♩ (gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868) omejuje le na ♩točko♩ (gl. ♩punktualna glasba♩). V tem smislu takÅ¡en pojem navaja le ‹HI›, 457.

IGL: Neprimerno je govoriti o »strukturalizmu kot sploÅ¡ni značilnosti ♩sodobne glasbe♊«, saj je strukturalizem pojem, ki se predvsem nanaÅ¡a na smer znotraj filozofije, jezikoslovja in antropologije. Od njegove končnice -izem bi bilo prezahtevno zahtevati, da označi slog, epoho ipd. […].

GL: Namesto pridevnika »serijelna (glasba)«, ki izvira iz NEM in FR »se(é)riell(e)«, je bolje uporabljati pridevnik »serialna« (iz ♩serija♩; gl. KR ♩serialne glasbe♩).

VI: Pridevnik »strukturalna (glasba)« je mednaroden. V Pojmovniku se praviloma navaja »strukturen« (gl. KM ♩serialne glasbe♩).

VII: Namesto »ritmičen« je bolje uporabljati »ritemski« (gl. KR ♩ritma♩), namesto »zvočnega« pa zvokovni (gl. KR ♩zvokov(n)e barve♩).

D 4 tudi dobro definira razmerje med s. in

♩sistemom♩, vendar se v njej pretirava, ko se

govori o »dvanajsttonskem ♩sistemu♊« (gl. KR ♩sistema♩).

V ‹JON›, 296–298, se obdeluje pomen pojma le v Schenkerjevi teoriji (analize), ki ne sodi v izrazje ♩glasbe 20. stoletja♩.

GL: ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩polje♩, ♩punktualizem♩, ♩serializem♩, ♩serialna glasba♩, ♩serialna tehnika (skladanja)♩, ♩serialni postopki♩, ♩skupek tonov♩, ♩statistična glasba♩, ♩sistem♩, ♩točka♩.

PRIM: ♩faktura♩, ♩tekstura♩.

‹DIB›, 347–348; ‹EH›, 330; GLIGO 1989a; KEIL 1974; KROPFINGER 1974; ‹L›, 554; POLZOVIĆ 1990

STROJNA GLASBA

ANG: machine music; NEM: Maschinenmusik.

D: »(Predvsem naziv za) glasbo, ki na programski način (glorificira in) opisuje stroje. V 20. stoletju je strojna glasba postal aktualna v naslovih skladb, kot so npr. Pacific 231 (A. Honegger), Die Messe des Maschinenmenschen (B. StÃŒrmer), Machinist Hopkins (M. Brand), Pesem motorjev (L. Weiner) idr. ♩Konkretno glasbo♩ kot ♩glasbo Å¡uma♩ sta napovedala veliko prej Manifesto dei musicisti futuristi (1911) in La Musica futurista. Manifesto tecnico (1911) F. B. Pratella. Vendar je Å¡ele prek Edgarda VarÚsea 
 po letu 1920 neprogramska, substicialna strojna glasba priÅ¡la v prvi plan.« (‹EH›, 199)

KM: Seveda je primerov za s. g. veliko več, kot je omenjenih v D, npr. Zavod (1926) A. V. Mosolova, Ballet méchanique (1923–1924) G. Antheila (‹FR›, 50; ‹SLON›, 1463) itn. V MACHLIS 1961: 155–157 se s. g. povezuje z »urbanizmom«, ki naj bi predstavljal slog in/ali gibanje.

KR: Povsem nenavadna je omemba ♩konkretne glasbe♩ v D, saj lahko ima s. g. zvezo z njo samo od daleč. Pomemben pa je tu zapis: avtor D ni uporabil »musique concrete«, ki se na NEM-govornem območju, pa tudi drugje, piÅ¡e kot v izvirni FR-obliki, ko mislimo na ♩konkretno glasbo♩ v oÅŸjem pomenu (gl. KR ♩konkretne glasbe♩). Sicer bi s. g. lahko zares predstavljala podvrsto ♩konkretne glasbe♩, če bi s tem pojmom razumeli vse vrste glasbe, ki posnemajo ali uporabljajo naravne ♩zvoke♩ in ♊šume♩, vendar bi bil potem pojem neomejen (gl. npr. D 1 in KR ♩realizma, glasbenega♩).

Pravilni pomen pojma je zmeraj najbolje povezovati z italijanskim glasbenim ♩futurizmom♩ in njegovimi neposrednimi »potomci«. To pa so vsi omenjeni primeri.

GL: ♩bruitizem♩, ♩futurizem♩, ♩intonarumori♩, ♩kromatična lestvica♩, ♩organizirani zvok♩, ♩rumorarmonio♩ = ♩russolofon♩, ♩russolofon♩ = ♩rumorarmonio♩.

PRIM: ♩glasba Å¡uma, hrupa♩.

‹JON›, 154

STRATEGIJSKA GLASBA

ANG: strategic music; FR: musique stratégique.

ET: Grš. stratēgía = poveljevanje vojski, iz stratēgós = poveljnik (v vojski), iz stratós = vojska in ágein = voditi (‹KLU›, 707).

D: 1) »(Naziv za) ♩heterofono glasbo♩, ki jo tvorijo igranje v ÅŸivo.« (‹CP1›, 243)

2) »(Naziv za) glasbo, ki uporablja teorijo igre za skladateljske postopke.« (‹FR›, 87)

3) »Moderni skladatelji so od nekdaj iskali metafore na drugih področjih, da bi obogatili svoje zastarelo izrazje, ki izvira iz 
 besed, ki označujejo obliko, hitrost, dinamično moč ali izraznost. Med temi novi metaforami sta tudi strategija in taktika. SploÅ¡na shema moderne simfonije ali sonate je strategijska, medtem ko so variacije, kadence in kontrapunktične obdelave taktična sredstva. Iannis Xenakis, izumitelj stohastične metode skladanja (gl. ♩stohastična glasba♩ – op. N. G.), je razÅ¡iril (v svoji skladbi Stratégie) dojemanje strategije in taktike v pravi turnir med dvema orkestroma in dvema dirigentoma 
 Dva orkestra igrata hkrati dve različni skladbi in sledita dvema neusklajenima dirigentoma. Igranje končata na viÅ¡kih, da bi izračunala pridobitve in izgube. Na koncu manevra publika glasuje za zmagovalca tega instrumentalnega dvoboja.« (‹SLON›, 1492)

KM: V XENAKIS 19812: 137–158 se obÅ¡irno razpravlja o s. g., o skladbi Stratégie (1962), ki se omenja v D 3, Xenakis, med drugim, piÅ¡e tudi naslednje (XENAKIS 19812: 150–151): »Dva orkestra, postavljena z leve in z desne strani odra, z dvema dirigentoma, ki si kaÅŸeta hrbet .., lahko izbereta in igrata eno izmed Å¡estih zvočnih konstrukcij, označenih v partituri s Å¡tevilkami od I. do VI. Te konstrukcije so taktike, ki pa so stohastične ♩strukture♩, ki jih je izračunal elektronski um 7090 IBM v Parizu. Poleg teh Å¡estih osnovnih taktik lahko vsak dirigent naloÅŸi orkestru, da igra kombinacije dveh ali treh osnovnih taktik 
 Skupno je dirigentoma in orkestroma na voljo 19 taktik. Na ta način lahko dva dirigenta hkrati izvajata 19 x 19 = 316 moÅŸnih parov.« Pomembno je, da se v tej Xenakisovi razlagi skladbe Stratégie nikjer ne omenja publika kot arbiter (kot se navaja v D 3): obstajata eden ali dva sodnika ali avtomatski sistem, ki meri uspeÅ¡nost uresničitve taktik (XENAKIS 19812: 152–153).

KR: To je tipičen interdisciplinarni pojem v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩ in nikakrÅ¡na metafora, kot se, malo ironično, misli v D 3. Strategijska glasba ima z ♩avtonomno♩ in Å¡e zlasti ♩heteronomno glasbo♩ poseben pomen za skladateljsko teorijo I. Xenakisa (gl. XENAKIS 19812: 137–158), ki pa temelji na pojmovanju tega pojma znotraj matematične teorije igre. Za razlago Xenakisovih skladateljskih postopkov je ta pomen torej neizogiben.

GL: ♩avtonomna glasba♩, ♩heteronomna glasba♩, ♩postserialna glasba♩, ♩stohastična glasba♩.

STOMP

ANG: stomp; NEM: stomp, Stomp, stomp–Technik, rhythmische Form; FR: stomp, forme rythmique; IT: stomp, forma ritmica.

ET: ANG (oziroma ameriÅ¡ko) = močno korakati, pohoditi komu nogo, poÅ¡kodovati koga na način, da ga pohodimo; tapkanje z nogami, ÅŸivahen ples v ♩jazzu♩ z močnim udaranjem z nogami (‹OAD›, 904).

D: »Izvirno (naziv za) vrsto plesa afroameriÅ¡kih črncev, ki temelji na nenehnem ponavljanju določenega ritmskega obrazca. To načelo 
 srečujemo pri skupinskem muziciranju severnoameriÅ¡kih črncev, poseben pomen pa pridobi kot tehnika gradnje melodike in ritmike v ♩neworleanskem jazzu♩. Nad ♩beatom♩ (D 1) ritmične ♩sekcije♩ (D 2) izvajajo melodični instrumenti enak ritmični obrazec (stomp pattern), ki pa se nenehno spreminja na harmonskem temelju ♩chorusa♩ (D 1). Ravno nenehno melodično menjavanje enakega ritmičnega obrazca je tisto, kar stomp razlikuje od ♩riffa♩. Naziv stomp pogosto srečamo v naslovih skladb ♩neworleanskega jazza♩, tudi v naslovih gramofonskih plošč: Sugar Foot Stomp (K. Oliver), Steamboat Stomp, Doctor Jazz Stomp (J. R. Morton).« (‹RL›, 908)

KM: S. je kot „ritmična oblika» v NEM, FR in IT razloÅŸen v ‹BR›, 240–241.

GL: ♩New Orleans jazz♩, ♩jazz♩.

‹BASS›, IV, 416; ‹BKR›, IV, 195; ‹FR›, 87; ‹GRJ›, II, 495; ‹HI›, 453; ‹MELZ›, III, 464; ‹RAN›, 806

error: Content is protected !!