ANG: struktura, construction (gl. KM); NEM: Struktur, Anlage (gl. KM), Aufbau (gl. KM); FR: structure, construction (gl. KM), formation (gl. KM); IT: strutura, construzione (gl. KM), formazione (gl. KM).
ET: Lat. structura = zlaganje, sklop, red, iz struere = zlagati (v sloje), prirediti, razporediti (â¹KLUâº, 710).
D: 1) »(Struktura je) seÅ¡tevek odnosov, po katerih so povezani konstitutivni elementi doloÄenega âŠsistemaâŠ.« (â¹GLâº, 67) Predpogoj je, da so ti elementi v tem âŠsistemu⊠prepoznavni kot konstitutivni.
2) »Po eni strani se pojem navaja zato, da bi se doloÄila sistematiÄna zgradba objekta, tj. (da bi se opozorilo na to), da celota sestoji iz delov, ki so, glede na naÄin njihove povezanosti, medsebojno pogojeni, po drugi strani si pa lahko s strukturo predstavljamo metodo, ki opisuje kakÅ¡en objekt kot âŠsistemâŠ.« (STEGEN 1981: 27â28)
3) »[V] âŠsodobni glasbi⊠je najobseÅŸnejÅ¡i pojem …, izraÅŸa pa se v doloÄenem naÄinu, kako posamezni elementi organizirajo celoto. V strukture se organizirajo elementi na razliÄnih ravneh: na ravni âŠtona⊠ali âŠÅ¡uma⊠se oblikujejo strukture njihovih sestavnih elementov (âŠparcialnih tonovâŠ), na ravni âŠakorda⊠strukture âŠtonov⊠in intervalov, ki jih dotiÄni âŠakord⊠vsebuje, na ravni âŠritma⊠strukture âŠtrajanjaâŠ, na ravni linije kot tudi na ravni kompleksnega zvoÄnega sloja ritmiÄne in intervalne strukture, na ravni strukturne oblike strukture, ki se nanaÅ¡ajo na delitev odseka, itn. Pri tem prihaja tudi do razvrÅ¡Äanja samih struktur, ker bo, npr. strukturi, ki na doloÄen naÄin zbira âŠtone⊠doloÄenega oblikovnega odseka, âŠskupineâŠ, nadrejena struktura, ki spet zbira na doloÄen naÄin veÄ razliÄnih âŠskupin⊠v neki veÄji odsek kompozicije, itn. Strukturiranje glasbene zgradbe se najbolj dosledno izvaja pri âŠserialni glasbiâŠ, vendar se lahko izvaja tudi zunanj njenih okvirjev. Vendar pa struktura sama po sebi Å¡e ni tudi oblika. V kompozicijskem procesu stoji struktura pred oblikovanjem forme, saj se zvoÄno gradivo organizira v doloÄenena razmerja, jih oblikuje v manjÅ¡e celote, enote, ki dobijo svojo specifiÄno strukturalno fizionomijo … Rezultata strukturiranja, tj. strukturalnih postopkov, sta strukturalno skladanje in strukturalna glasba; lahko bi rekli, da je strukturalizem sploÅ¡na znaÄilnost âŠsodobne glasbe⊠v celoti.« (â¹MELZâº, III, 478)
4) »(Struktura je), kot je zapisano v enem zgodnjih Boulezovih esejev, ‘ena izmed besed naÅ¡e epohe’ (BOULEZ 1966a: 58). Dvajseto stoletje je priÄa nenavadnemu zanimanju za glasbeno strukturo, za mehanizme, s katerimi se povezujejo trenutki in se gradi oblika. Dokaz za to je premik od kritike k analizi pri prouÄevanju glasbe, medtem ko se je pri skladateljih pojavilo nezaupanje do vsake poteze domiÅ¡ljije, za katero ne stoji strukturni pomen, ki se odkriva v smislu doloÄenega âŠsistemaâŠ: od tod âŠneoklasicizem⊠Busonija, Regerja, Stravinskega, Prokofjeva in Hindemitha, Bartókovo delo z motivi, Schönbergov, Bergov, Webernov in Babbittov dvanajsttonski âŠsistem⊠in Boulezov in Stockhausenov totalni âŠserializem⊠⊠Zlahka razumemo takÅ¡no ÅŸeljo po stabilni strukturi v obdobju, znotraj katerega je glasbena govorica (diatoniÄni âŠsistemâŠ) v zmeÅ¡njavi: Äe so besede izgubile smisel, potem naj se vsaj Ärke razporedijo v obrazce. Bolj problematiÄna je povezava med skladano strukturo in posluÅ¡anjem le-te.« (â¹GRâº, 177â178)
KM: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT, ki odstopajo od izvirnih oblik, se navajajo v â¹BRâº, 138â139, in v â¹Pâº, 310, kot sopomenke s. Vendar ti pojmi ne pokrivajo celotnega pomena izvirnega pojma.
KR: D so izbrane na naÄin, da razloÅŸijo vse aspekte pomena tega pojma, ki se zelo pogosto uporablja v izrazju âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, s tem pa tudi v Pojmovniku. Konteksi, znotraj katerih se pojem uporablja, so razliÄni, lahko pa bi jih razdelili v dve glavni skupini: a) pomeni, ki izvirajo iz sploÅ¡nega pojmovanja s. in katerih ni treba posebej razloÅŸiti; b) pomeni, ki se strogo veÅŸejo s pojavi v glasbi, zlasti v drugi polovici 20. stoletja.
D 1 opredeljuje pojem na naÄin, da se laÅŸje vzpostavi razlika med s. in âŠteksturoâŠ.
V D 2 se pomen pojma razdeli na moÅŸnost njegove uporabe kot opisa rezultata doloÄenih
kompozicijsko-tehniÄnih postopkov (v tem smislu je sorodna D 1) in kot moÅŸne metode v (denimo analitiÄnem) pristopu doloÄenemu »objektu«, npr. glasbenemu delu. Koristna je povezava s âŠsistemomâŠ, ne le v metodi pristopa, temveÄ tudi znotraj postopka skladanja (gl. D 4).
D 3 obseÅŸno doloÄa pomen pojma in je z veÄ vidikov pouÄna:
I: V D se âŠskupina⊠samo na videz navaja v sploÅ¡nem pomenu: v bistvu se opozarja na pomen s. v âŠskupini, skupinski skladbiâŠ.
II: Zelo dobro se opozarja na problematiÄen odnos med s. in obliko (gl. âŠpredurejanje gradiva⊠in âŠskladanje od zaÄetkaâŠ): v â¹Gâº, 129â131, se natanÄno in zelo natanÄno raziskuje odnos med zgradbo, s. in obliko (gl. tudi â¹GLâº, 67â68, kjer se poleg s. uvaja tudi âŠfakturaâŠ, tj. âŠtekstura⊠kot stopnja na poti k obliki), v â¹Vâº, 718, pa se ta problem s. zataji in se brez definicije pojma preprosto napoti na »obliko«, »âŠharmonijo⊠in kontrapunkt«, »melodijo«, »âŠritemâŠÂ«, »âŠserializemâŠÂ«, »teorijo«, »uporabo in uglasbitev besedilaâŠÂ«, »âŠteksturoâŠÂ« in »âŠdvanajsttonsko tehnikoâŠÂ«.
III: Glede na problem razmerja med s. in obliko ni zaÅŸeleno govoriti o »strukturalni glasbi« (bolje: »strukturni« â gl. naprej t. VI), saj bi ta pojem (skorajda v slabÅ¡alnem pomenu) lahko hkrati pomenil le âŠserialno glasbo⊠v najoÅŸjem smislu, tj. tisto, ki se v tipologiji âŠserialne glasbeâŠ, tj. v razmerju âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠â âŠpolje⊠(gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹RLâº, 868) omejuje le na âŠtoÄko⊠(gl. âŠpunktualna glasbaâŠ). V tem smislu takÅ¡en pojem navaja le â¹HIâº, 457.
IGL: Neprimerno je govoriti o »strukturalizmu kot sploÅ¡ni znaÄilnosti âŠsodobne glasbeâŠÂ«, saj je strukturalizem pojem, ki se predvsem nanaÅ¡a na smer znotraj filozofije, jezikoslovja in antropologije. Od njegove konÄnice -izem bi bilo prezahtevno zahtevati, da oznaÄi slog, epoho ipd. […].
GL: Namesto pridevnika »serijelna (glasba)«, ki izvira iz NEM in FR »se(é)riell(e)«, je bolje uporabljati pridevnik »serialna« (iz âŠserijaâŠ; gl. KR âŠserialne glasbeâŠ).
VI: Pridevnik »strukturalna (glasba)« je mednaroden. V Pojmovniku se praviloma navaja »strukturen« (gl. KM âŠserialne glasbeâŠ).
VII: Namesto »ritmiÄen« je bolje uporabljati »ritemski« (gl. KR âŠritmaâŠ), namesto »zvoÄnega« pa zvokovni (gl. KR âŠzvokov(n)e barveâŠ).
D 4 tudi dobro definira razmerje med s. in
âŠsistemomâŠ, vendar se v njej pretirava, ko se
govori o »dvanajsttonskem âŠsistemuâŠÂ« (gl. KR âŠsistemaâŠ).
V â¹JONâº, 296â298, se obdeluje pomen pojma le v Schenkerjevi teoriji (analize), ki ne sodi v izrazje âŠglasbe 20. stoletjaâŠ.
GL: âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠpunktualizemâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ, âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠsistemâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
PRIM: âŠfakturaâŠ, âŠteksturaâŠ.
â¹DIBâº, 347â348; â¹EHâº, 330; GLIGO 1989a; KEIL 1974; KROPFINGER 1974; â¹Lâº, 554; POLZOVIÄ 1990
