ROTACIJA (VRSTE, SERIJE)

ANG: rotation; NEM: Rotation.

ET: Lat. rotatio = vrtenje, iz rotare = vrteti se, iz rota = kolo (‹KLU›, 606); ♩serija♩.

D: »(Naziv za) sistematično … preurejanje (elementov) zadane ♩vrste♩ (ali ♩serije♩ ) …, ki je doseÅŸeno z uporabo enega dejavnika (npr. z drugo noto v ♩vrsti♩ ali ♩seriji♩) ali z več dejavniki (npr. začenÅ¡i z drugo noto v ♩vrsti♩ ali ♩seriji♩, nadaljujoč z vsako drugo noto) ali po serialno ujemajočem se načrtu.« (‹FR›, 76)

KR: D (kjer bi bilo »noto« bolje zamenjati s »♊tonom♊«) povsem nejasno pojasnjuje postopek, predvsem zato, ker ne razlikuje r. od ♩permutacije♩. Na to razliko se natančno opozarja v EIMERT 1964: 136: »3 ♩tone♩ lahko premestimo Å¡estkrat. Pri figuri s tremi tonskimi ♩točkami♩ dobimo pri obratu do 3590 6 poloÅŸajev rotacije s 6 različnimi, ciklično zamenljivimi zaporedji ♩tonov♩. 10 ♩tonov♩ lahko premestimo milijonkrat; pri figuri z desetimi tonskimi ♩točkami♩ dobimo rotacijo iz 90 različnih zaporedij ♩tonov♩. Rezultati rotacije so: pri 3 tonskih ♩točkah♩ 6 različnih zaporedij ♩tonov♩, pri 4 tonskih ♩točkah♩ 12, pri 5 20, pri 6 30, pri 7 42, pri 8 56, pri 12 132, pri n tonskih ♩točkah♩ n’ (n–1) različnih zaporedij ♩tonov♩.« Rezultati r. so torej občutno bolj omejeni od rezultatov ♩permutacije♩.

GL: ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja)♩ = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩modus♩ (v posebnem pomenu), ♩vrsta♩, ♩predurejanje gradiva♩, ♩serija♩, ♩serialna tehnika (skladanja)♩, ♩serialni postopki♩.

PRIM: ♩permutacija (vrste, serije)♩.

‹G›, 45

ROCK, ROCK GLASBA

ANG: rock (music), Rock 1965; NEM: Rock-Musik, Rockmusik, Rock, Nachfolger des Rock’n Roll, Forsetzung von Rock’n Roll und Beat; FR: rock, continuation du Rock’n Roll et da le musique beat; IT: rock, continuazione del Rock’n Roll e del beat.

ET: ANG rock = zibati (se), majati (se); izvor pojma je ♩rock and roll♩, tako da je r. njegova okrajÅ¡ava (prim. D).

D: »(Naziv za) vrsto mnoÅŸično razprostranjene glasbe, ki se je pojavila v Å¡estdesetih letih in ki je sorodna, vendar različna od ♩rock’n’rolla♩. Glasbene in izrazne značilnosti rocka so izoblikovali skupina Byrds iz Kalifornije in nekatere skupine v San Franciscu in okolici (The Charlatans, The Great Society, Quicksilver Messenger Service, Big Brother in The Holding Company). (Skupina) The Jefferson Airplane s pevcem Graceom Slickom je bila najvplivnejÅ¡a v popularizaciji tega stila 
 Rock je električen1 glede na uporabo amplifikacije, izkrivljenosti, morebiti pa tudi glede na proizvajanje ♩zvoka♩. NajpomembnejÅ¡e melodično glasbilo je ♩električna kitara♩, igra pa se s priduÅ¡enim in okrasnim slogom, ki ga omogoča elektronska tehnologija. Verzi so običajno izrazito osebni ali politični, glede na pesniÅ¡ki stil pa pogosto nerazumljivi. Po formi je bil rock prva popularna vrsta, ki je razvila obseÅŸne in pogosto zapletene ♩strukture♩, ki jih je omogočilo poreklo rocka v ÅŸivih izvedbah in njegova poznejÅ¡a Å¡iritev na gramofonske LP plošče. Sprva se je rock v druÅŸbenem smislu povezoval preteÅŸno z belim in mladim občinstvom, trdeč da nasprotuje tradicionalnemu ameriÅ¡kemu odnosu do droge, seksa in delovne etike. Beatlesi so to glasbo sliÅ¡ali na svoji ameriÅ¡ki turneji leta 1966 in nekatere elemente takoj vključili v svoj Revolver (1966) in Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band (1967). Rock je kmalu postal angloameriÅ¡ka glasba z enako pomembnimi izvajalci na obeh straneh Atlantika, kot so na primer The Rolling Stones, Eric Clapton, skupina The Who v Britaniji in The Doors, Jimi Hendrix, The Greatful Dead in Janis Joplin v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike. V nasprotju z ♩rock’n’rollom♩ je rock v Ameriki malo pomenil črnski in ruralni publiki med belci 
 Kljub njegovi včasih revolucionarni usmerjenosti so rock strastno Å¡irili mediji, posebej zaloÅŸbe in film, ter 
 veliki festivali na prostem (Woodstock, Altamont, Isle of Wight). Med tem so se nekateri vidiki stila in vsebine rocka razÅ¡irili na druge vrste glasbe in tako ustvarili glasbene dialekte, ki se imenujejo ♩jazz rock♩, ♩folk rock♩, ♩country rock♩ in ♩heavy metal♩. Okrog leta 1970 je rock kot pojem pomenil skoraj enako kot ♩popularna glasba♩. Uporabljal se je 
 ne samo (kot naziv) za prej opisano glasbo, ampak tudi (kot naziv) za različne vrste afroameriÅ¡ke glasbe 
, za glasbo pevcev-skladateljev, ki so bili na začetku desetletja tako popularni (Carole King, James Taylor, Cat Stevens, Elton John), pa tudi za glasbo, ki je imela svoje čvrste korenine v starejÅ¡ih stilih Tin Pan Alleyja (Barry Manilow, Billy Joel). Počasi pa se je pojem spet začel razumevati kot primeren za označevanje samo enega dialekta pluralistične ♩popularne glasbe♩, ki so jo v sedemdesetih in osemdesetih letih Å¡irili mediji, katere značilnost pa je bila temeljna instrumentacija z ♩električno kitaro♩, basom, klaviaturami in bobni 
; hitri 
 ♩ritem♩ 
; provokativno oblačenje in vedenje izvajalcev in publike, s čimer se je dramatizirala stalna povezanost rocka z drÅŸami, ki so se razlikovale od glavne struje1 angloameriÅ¡ke kulture. The Rolling Stones, Jefferson Starship, The Who, Steve Miller in drugi ♩bandi♩, formirani v Å¡estdesetih letih, so Å¡e naprej obstajali v središču te glasbe, pridruÅŸili pa so se jim tudi mlajÅ¡i izvajalci, ki so favorizirali podoben glasbeni in izrazni stil: Bruce Springsteen, Kiss, The Eagles, Bob Seger, Rod Stewart, ZZ Top 
 V poznih sedemdesetih letih so se pojavili novi dialekti rocka, predvsem ♩punk♩ in ♩new wave♩, ki so teÅŸili k začetkom te vrste, preprosti in neposredni v stilu, z manj opiranja na zapleteno elektronsko tehnologijo.« (‹RAN›, 710–711)

KM: Pojmi v NEM, FR, IT (in ANG pojem »Rock 1965«), ki se razlikujejo od ANG izvirnika, so ponujeni – očitno kot (problematična) definicija ANG pojma v izvirniku – v ‹BR›, 238–239.

KR: Vzorna terminoloÅ¡ka obdelava pojma v D (predvsem je vredno navesti dejstvo, da se pojem ne nanaÅ¡a samo na glasbo – v izvirniku je zato tudi naveden samo kot r. –, pač pa na cel segment alternativne – in ne samo – angloameriÅ¡ke kulture) je vpraÅ¡ljiva v tistem delu kjer se r. g. enači s ♩popularno glasbo♩. (V ‹IM›, 323, se namreč omenja, da je r. g. naziv za vrsto ♩pop glasbe♩! V ‹RAN› ♩pop glasba♩, kot pojem, sploh ne obstaja, zato pa je ♩popularna glasba♩ obdelana na specifičen način. V ‹V›, 630, se geslo ♩rock♩ prav tako navezuje na ♩popularno glasbo♩, v ‹FR›, 76, pa se navezuje na ♩rock and roll♩. V ‹HK›, 325, in v ‹KN›, 174–175, je omenjeno, da je r. naziv, ki vključuje ♩rock and roll♩ in ♩beat♩ – D 2, vendar se razlikuje od ♩popa♩ kot sploÅ¡nega pojma. Gl. D ♩popularne glasbe♩ in ♩pop glasbe♩.)

GL: ♩acid rock♩ = ♩head rock♩ = ♩psihedelični rock, psihedelična rock glasba♩, ♩afro rock♩, ♩aranÅŸma♩, ♩art rock♩, ♩band♩, ♩baterija♩, ♩beat♩ (D 2), ♩bluegrass (glasba)♩, ♩combo♩, ♩konceptualni album♩, ♩country and western (glasba)♩, ♩country rock♩, ♩Detroit sound♩, ♩disco (glasba, sound)♩, ♩folk rock♩, ♩funk(y), funky jazz♩, ♩fuzija♩, ♩glasba 20. stoletja♩, ♩hard rock♩, ♩head rock♩ = ♩acid rock♩ = ♩psihedelični rock, psihedelična rock glasba♩, ♩heavy rock, heavy metal (rock)♩, ♩hillbilly (glasba), hillbilly jazz♩, ♩hit♩, ♩kraut rock♩, ♩latinski rock♩, ♩lead♩, ♩meditativni rock♩, ♩merseybeat♩, ♩middle of the road♩, ♩new wave♩ (D 1), ♩progresivni rock, progresivna rock glasba♩, ♩psihedelični rock, psihedelična rock glasba♩ = ♩acid rock♩ = ♩head rock♩, ♩punk (rock)♩, ♩rap♩, ♩rhythm and blues♩, ♩riff♩, ♩rockabilly♩, ♩rock and roll♩, ♩rock jazz♩ = ♩jazz rock♩, ♩rock muzikal♩, ♩rock opera♩, ♩rock oratorij♩, ♩sampler♩, ♩skiffle, skiffle band, skiffle group♩, ♩soft rock♩, ♩soul, soul jazz♩, ♩zvok♩, ♩surf♩, ♩glasbe sveta♩ (D 3), ♩techno (glasba, pop, sound 
)♩, ♩twist♩.

PRIM: ♩pop, pop glasba♩, ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BKR›, IV, 56; ‹HI›, 396–397; ‹M›, 545; ‹MELZ›, III, 214

V izvirniku je »electrical«, tako da je ta prevod točen, vendar gl. ‹EH›, 74, oziroma KM ­♩električnih♩, ♩elektroakustičnih♩ in ♩elektronskih glasbenih instrumentov♩, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim«; prav tako tudi KR ♩električne kitare♩.

1 V izvirniku se tukaj uporablja pojem »mainstream« v sploÅ¡nem pomenu in ne kot tehnični pojem oziroma strokovni termin (gl. ♩mainstream jazz♩). Zato je tudi preveden kot »glavna struja«.

ROCK ORATORIJ

ANG: rock oratorio; NEM: Rock-Oratorium.

ET: ♩Rock, rock glasba♩; lat. oratorium = molilnica, iz orare = govoriti, moliti, iz os = usta (‹KLU›,518).

D: »(Naziv za) ♩konceptualni album♩, ki vsebuje celotno delo, ki ni razdeljeno po vlogah …, temveč je v obliki zgodbe; nekatera dejanja izvaja tudi zbor. Primer za rock oratorij je LP ARK 2 skupine Flaming Youth (1969) 
 Besedila so miselna, narativna. Niso dramska 
 niti v obliki dialoga. Te značilnosti se nanaÅ¡ajo tudi na ♩rock opero♩.« (‹KN›, 177)

KR: Čeprav je v D ponujena moÅŸnost sopomenskosti r. o. z ♩rock opero♩, so poudarjene značilnosti dovolj jasne za razlikovanje. Ker je primerov za r. o. tako malo, je v terminologiji ♩rock glasbe♩ ♩rock opera♩ – skorajda enakopomenska z ♩rock muzikalom♩ (gl. KR ♩rock opere♩ in KR ♩rock muzikala♩) – precej bolj popularna.

R. o. ne sodi v ♩glasbeno gledališče♩ v oÅŸjem – in točnem – pomenu tega pojma (gl. KR ♩glasbenega gledališča♩).

GL: ♩glasbeno gledališče♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩rock muzikal♩, ♩rock opera♩ (t. 2 v D).

ROCK OPERA

ANG: rock opera; NEM: Rockoper.

ET: ♩Rock, rock glasba♩; IT (17. stoletje) opera (in musica) = (dobesedno) glasbeno delo (‹KLU›, 517), tj. (natančneje) odrsko glasbeno delo.

D: »1) Enako kot ♩konceptualni album♩, torej … obseÅŸna ♩rock♩ skladba na gramofonski plošči (ali kakÅ¡nem drugem nosilcu ♩zvoka♩). – 2) (Naziv za) delo, ki je uglasbeno z ♩rock glasbo♩. Prvi poskusi koncipiranja scenskih del … skozi ♩rock glasbo♩ izhajajo iz tradicije ♩muzikala♩: govorjeno besedilo se izmenjuje z glasbenimi vloÅŸki. ♩Muzikali♩, kot sta Viet-Rock Megana Terryja (1966) in Hair, sodijo v ♩rock glasbo♩ očitno zato, ker je v njih moč občutiti glasove hipijev in subkulture, skozi uglajen in naiven izraz … Jesus Christ Superstar je prav tako ostra manipulacija (novo)mističnega, navidez religioznega vala okoli leta 1970, kateremu so se predali … mladi. Poseganje ♩rock♩ glasbenikov po vrstah in oblikah umetniÅ¡ke glasbe je moč opaziti v istem času, usmerjeno pa je tudi k operi. Med najzgodnejÅ¡e rock opere sodijo S. F. Sorrow The Pretty Things iz leta 1968 (besedilo Phila Maya …), Tommy Petea Townshenda in skupine The Who iz leta 1969 …, Arthur skupine The Kinks, tudi leta 1969, ter Miss Butts skupine The Family Tree … iz leta 1969, morda najboljÅ¡i primer za to vrsto.« (‹KN›, 176)

KM: Izstopata hrvaški r. o. Gubec-beg (1975) in Grička vještica (1979) I. Krajača-K. Metikoša-M. Prohaske.

KR: Pomen v t. 1 D je redek. Pojem najprej pomeni tisto, kar je podrobneje opisano v t. 2 D, čeprav je skoraj povsem enak ♩rock muzikalu♩. (V D se kaÅŸe prekritičen odnos do tradicije ♩muzikala♩, ki bi se hotela ločiti od ♩rock♩ kulture, najbrÅŸ zato, ker ♩muzikal♩ – po mnenju avtorja D – bolj pripada ♩zabavni glasbi♩ in/ali ♩popularni glasbi♩ kot ♩rocku♩. Tudi ta nenavadna »sinteza« je ena od vrst ♩pluralizma♩ v ♩glasbi 20. stoletja♩.)

R. o. ne sodi v ♩glasbeno gledališče♩ v oÅŸjem – in točnem – pomenu tega pojma (gl. KR ♩glasbenega gledališča♩).

GL: ♩glasbeno gledališče♩, ♩muzikal♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩rock muzikal♩, ♩rock oratorij♩.

‹HK›,329–331

ROCK MUZIKAL

ANG: rock musical; NEM: Rock Musical, Rock-Musical.

ET: ♩Rock, rock glasba♩; ♩muzikal♩.

D: Naziv za ♩muzikal♩, ki uporablja idiom ♩rock glasbe♩, npr. Hair (1968) G. MacDermota ali Jesus Christ Superstar (1971) A. L. Webra. Pravzaprav enako kot ♩rock opera♩ (gl. t. 2 v D in KR ♩rock opere♩).

KR: R. m. ne pripada ♩glasbenemu gledališču♩ v oÅŸjem – in točnem – pomenu tega pojma (gl. KR ♩glasbenega gledališča♩).

GL: ♩glasbeno gledališča♩, ♩muzikal♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩rock opera♩ (t. 2 v D), ♩rock oratorij♩.

‹M›, 545

ROCK JAZZ = ♩JAZZ ROCK♩

ANG: rockjazz, rock jazz; NEM: Rockjazz, Rock Jazz.

ET: ♩Rock, rock glasba♩; ♩jazz♩.

KM: D ♩jazz rocka♩ opozarja na to, da ni nobenega praktičnega razloga, da bi se r. j. razlikoval od ♩jazz rocka♩.

KR: V pridevniški obliki se priporoča pisanje z vezajem, npr. »rock-jazzovski«, »jazz-rockovsk«

GL: ♩jazz♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩jazz rock♩.

ROCK AND ROLL

ANG: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll, rock & roll, R&R; NEM: Rock and Roll, Rock’n’Roll, Rock’nRoll, Rock-and-Roll; FR: rock and roll, rock’n’roll, rock’n roll; IT: rock and roll, rock’n’roll, rock ‘n roll.

ET: ANG rock = gugati (se), zibati (se), roll = valjati (se), kotaliti (se); rockin’ and rollin’ = kurbati se, ÅŸiveti razuzdano, razvratno ÅŸiveti (‹FR›, 76).

D: »(Naziv za) vrsto ameriÅ¡ke ♩popularne glasbe♩ iz petdesetih let, ki je temeljila preteÅŸno na elementih avtohtone afroameriÅ¡ke glasbe in ki je za kratek čas dosegla svetovno popularnost. Rock’n’roll je postal dominanten popularni stil leta 1955, ko se je skladba ‘Rock Around the Clock’ Billa Haleyja in njegove skupine The Comets zavihtela na prvo mesto na lestvicah, ki so jih objavljale revije Billboard, Variety in Cash Box. Pesmi podobnega stila, ki so jih izvajali tako belci (Elvis Presley, Jerry Lee Lewis, skupina The Everly Brothers) kot tudi črnski izvajalci (Chuck Berry, Little Richard, Fats Domino), so bile dolga leta najuspeÅ¡nejÅ¡e v ameriÅ¡ki ♩popularni glasbi♩. Publiko so nagovarjali mimo vseh etničnih in rasnih meja: mnoge od teh plošč so se enako dobro prodajale tudi med ljudmi, ki so jih prej privlačili Tin Pan Alley, ♩country and western♩ in črnska ♩popularna glasba♩; publika je bila na rock’n’roll koncertih enakovredno meÅ¡ana, rasno in ekonomsko 
 Rock’n’roll je kmalu pridobil posnemovalce, ne samo v Evropi, temveč tudi v drÅŸavah tretjega sveta. V osnovi je rock’n’roll forma ritmiziranega ♩bluesa♩. Veliko pesmi je v formi kakÅ¡ne variacije 12-taktne forme ♩bluesa♩. V instrumentaciji so prevladovali amplificirane in ♩električne kitare♩, saksofoni, pa tudi poudarjena ritemska ♩sekcija♩ (D 2) z bobni, klavirjem in basom, ki je močno poudarjala prvi ♩beat♩ (D 1) v 4/4 taktu (od tod v Evropi naziv ‘Big Beat’). Tempo je bil hiter 
; besedila so se večinoma ukvarjala s seksom 
; dinamična raven je bila vedno visoka; tudi vokali so bili grobi in hrapavi, z besedili, ki so se pela s ‘poldretjem’. Prototipi so obstajali najmanj desetletje pred letom 1955. V črnski ♩popularni glasbi♩, ki se je imenovala ♩rhythm and blues♩, so prevladovali izvajalci Joe Turner, Billy Ward in njegovi Dominoes, Hank Ballard in Midnighters, ter Ruth Brown, ki je izvajala pesmi z elementi rock’n’rolla, ki pa se Å¡e niso tako imenovali. Nekateri beli pevci ♩country and westerna♩, npr. Hank Williams st., so v tistem času prav tako izvajali in snemali ritemski ♩blues♩. Pojem se je kmalu prijel kot deÅŸnik za ♩popularno glasbo♩ poznih petdesetih let, zajemal pa ni samo pesmi opisane vrste, temveč tudi druge, povsem različnih stiloGL: sentimentalne in zabavne pesmi črnskih vokalnih skupin (The Orioles, The Platters); odgovore etablirane ­industrije na novi stil, z belskimi urbanimi pevci (Pat Boone, Paul Anka, Frankie Avalon), ki so izvajali pesmi, v katerih so bili izločeni povrÅ¡ni elementi rock’n’rolla; in pesmi starejÅ¡ih črnskih in belskih izvajalcev, ki so svoje stile prilagajali spremembam trendov. Okrog leta 1960 je veliko izvajalcev, pionirjev rock’n’rolla, izginilo iz takih ali drugačnih razlogov, drugi (kot Elvis Presley) so ponujali glasbo povsem drugačne vrste, tako da je od originalnega vala rock’n’rolla ostalo le malo več kot samo ime 
 Rock’n’roll se je za kratek čas revitaliziral v začetku Å¡estdesetih let, zaradi popularnosti ♩twista♩, plesa, ki je prav tako temeljil na ritmiziranem ♩bluesu♩, in zaradi novih izvajalcev, katerih stili so temeljili na osnovnem rock’n’rollu (Beach Boys …, Beatles, Rolling Stones, Who). AngloameriÅ¡ka ♩popularna glasba♩ se je kmalu začela nagibati v malo drugačne smeri, ♩rock♩ pa je, kot soroden, vendar različen stil, pritegnil 
 zanimanje mnogih izvajalcev in posluÅ¡alcev. Kljub temu pa so se plošče iz petdesetih let Å¡e naprej dobro prodajale in po radiu predvajale vse do osemdesetih let. Mnoge ♩rock♩ skupine, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih, so v svoj repertoar vključevale pesmi v stilu rock’n’rolla, pa tudi stil nekaterih novejÅ¡ih izvajalcev (George Thorogood in Destroyers ter mnoge ♩new wave♩ skupine) temelji bolj na ♩rock’n’rollu♩ kot pa na ♩rocku♩.« (‹RAN›, 711–712)

KR: Glede na to, da je D vzorna terminoloÅ¡ka obdelava pojma, ostajajo dvomi glede rabe pojma »♊popularna glasba♊« (V ‹IM›, 323, se namreč omenja, da je r. a. r. naziv za stil, s katerim se najprej povezuje ♩popularna glasba♩! V ‹RAN› ♩pop glasba♩ kot pojem sploh ne obstaja, zato pa je ♩popularna glasba♩ obdelana na specifičen način – gl. D ♩pop glasbe♩ in ♩popularne glasbe♩.)

Vsi načini pisanja pojma so povsem enakovredni. V D se pojavlja različica »rock’n’roll«, ker je uporabljena v izvirniku.

GL: ♩pop, pop glasba♩, ♩popularna glasba♩, ♩rhythm and blues♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹BASS›, IV, 115; ‹BKR›, IV, 56; ‹CAN›, 466–467; ‹GR6›, XVI, 84; ‹HI›, 297; ‹HK›, 328–329; ‹HO›, 882; ‹M›, 545; ‹KN›, 175–176; ‹MELZ›, III, 214; ‹RL›, 811 = vodilka k: ♩rhythm and blues♩; ‹SLON›, 1486–1487

ROCKABILLY

ANG: rockabilly, rockabilly 1950; NEM: Rockabilly, frÃŒhe Spielart des Rock’n Roll; FR: rockabilly, origine du Rock’n Roll; IT: rockabilly, origine del Rock’n Roll.

ET: ♩Rock, rock glasba♩; -abilly je skrajÅ¡ano ♩hillbilly♩ (‹OED›, XIV, 18).

D: »(Naziv za) obliko ameriÅ¡ke ♩popularne glasbe♩, pri kateri se kombinira ♩zvok♩ brenkalno-godalnih glasbil iz ♩country and westerna♩ z obliko pesmi in besedila ♩rock and rolla♩. Zvrst je bila v razcvetu od pribliÅŸno leta 1954 do leta 1960, na jugu ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike in nekoliko dlje v Angliji. Glavni predstavniki so Gene Vincent, Carl Perkins, John Cash in mladi Elvis Presley.« (‹RAN›, 711)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG izvirnika (in ANG pojem »rockabilly 1950«), so ponujeni v ‹BR›, 238–239.

KR: V D se neprevidno mešata forma in vrsta, čeprav lahko rečemo, da je r. pojem, ki pomeni tako eno kot drugo.

GL: ♩rock and roll♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹HK›, 325–326; ‹KN›, 175 

error: Content is protected !!