Mesec: februar 2017

NEM: Mikropolyphonie; FR: micropolyphonie.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; predpona poli- od polý = mnogo; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) poseben aspekt polifonije, ki se pojavlja v ♦sodobni glasbi♦. Če je bistvo klasične polifonije v sočasnem gibanju več melodično in ritmično¹ samostojnih glasov, ki se posebej zaznavajo v svojih indivualnih potekih in ki jim z ušesom lahko sledimo, potem mikropolifonija kaže drugačne značilnosti in služi kot sredstvo za ustvarjanje specifične ♦zvokov(n)e barve♦². Mikropolifonija zahteva veliko število črt, postavljenih gosto eno nad drugo; zaznamujejo jih majhni intervali, med seboj pa se razlikujejo le v drobnih melodičnih in ritmičnih detajlih¹, tako da jih ne opažamo posamezno, temveč se zlivajo v ♦zvok♦ celote, čeprav sočasno vsaka nanj do neke mere vpliva. Mikropolifono … tkivo se zdi statično, komajda premaknjen zvočni ♦blok♦, znotraj katerega se neprestano dogajajo medsebojna trenja številnih melodičnih linij, ta pa se kažejo v neprestanem osciliranju in nihanju ♦zvoka♦, ki se na ta način sublimira v ♦(zvočno) barvo♦². Ko so linije mikropolifonega tkiva postavljene ena nad drugi v intervalih sekunde, kakor je najpogosteje, potem tako tkivo postane sorodno ♦klastru♦. Za tvorca mikropolifonije imamo … Györgyja Ligetija, njegova skladba Atmosphères za veliki orkester (1961) pa je prototip mikropolifonega glasbenega izražanja; notni primer … kaže samo del karakteristične ♦strukture♦³ omenjenega dela, ki na tem mestu v celoti obsega 56 glasov.« (‹MELZ›, II; 579–580)

KM: V LIGETI 1971: 516 Ligeti takole opisuje mikropolifonijo: »(tako je v Apparitions iz 1958/59) nastala ‘neslišna’ polifonija, tj. mikropolifonija, v kateri so posamezni momenti neslišni, čeprav vsak posamezni moment ­določa značaj celotne polifone mreže. Z drugimi besedami: posamezni parti in glasbena konfiguracija v poteku teh partov ostajajo neopazni, je pa vsak part in vsaka konfiguracija transparentna glede na splošno ♦strukturo♦, ker sprememba neke malenkosti – vsaj malo – spreminja vsesplošni rezultat. V … Atmosphères (1961) sem naprej razvil metodo mikropolifonije. Mreža je postala bolj prefinjena, eliminirani so ostanki ritmičnih oblik, mikropolifonija je bila uporabljena za realiziranje postopne transformacije ♦zvokov(n)e barve♦ in tkiva.«

KR: D in citat v KM popolno določata pomen pojma. Namesto o ♦strukturi♦ je bolje govoriti o ♦teksturi♦, ker se tako poudarja neopaznost konstitutivnih prvin (npr. ♦višina tona♦ in ritmični obrazci), ki v svojih mikropolofonih odnosih prehajajo v novo (zvokovno) kvaliteto. Zato se mikropolifonijska ♦tekstura♦ mora opisovati tudi po merilu ♦gostote♦, podobno kot ♦statistična glasba♦. V tem smislu je posebno zanimiv Ligetijev komentar tipologije ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹HU›, 868).

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦postserialna glasba♦, ♦skladanje klastrov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz klastrov♦ = (♦Clusterkomposition), ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonsko polje♦.

‹BOSS›, 90; ‹CP1›, 240 = NEM oblika pojma; ‹CP2›, = NEM oblika pojma; ‹EH›, 204; ‹G›, 53; ‹M›, 551

1 Bolje bi bilo »ritemski«, gl. KR ♦ritma♦.

2 Bolje bi bilo »zvokov(n)e barve«, gl. KR »♦zvokov(n)e barve♦«.

3 Bolje bi bilo ♦tekstura♦ namesto ♦struktura♦. Gl. KM mikropolifonije in D 6 ♦teksture♦.

ANG: microtonal scale; NEM: Mikrointervall-(Ton)leiter.

ET: ♦Mikrointerval♦.

D: Naziv za vsako ♦lestvico♦, ki je konstruirana na temelju ♦mikrointervalov♦ oz. intervalov, manjših od temperirane male sekunde.

KM: V ♦glasbi 20. stoletja♦ so možnosti deljenja oktave na intervale, manjše od male sekunde, skoraj neskončne, tako v teoriji kot tudi v skladateljski praksi. ‹G›, 39–41, navaja nekatere izmed možnosti. ♦Komatska lestvica♦, ki so jo podpirali italijanski futuristi, predlaga delitev na 53 ♦tonov♦, oz 52 intervalov (gl. KR ♦komatske lestvice♦). V tem Pojmovniku se posebej govori o ♦četrtstopinjah♦, ♦dvanajstini stopinje♦ in ♦tretjini stopnje♦.

Po zgledu tujiih jezikov (npr. microtone, microtonal v ANG) se interval, manjši od male sekunde, pri nas včasih napačno imenuje ♦mikroton♦ namesto ♦mikrostopinja♦. V KR ♦celostopinjske lestvice♦ se natančno opozarja na ta problem, ter se zato namesto ♦četrttona♦ priporoča ♦četrtstopinja♦, namesto ♦četrttonske glasbe♦ ♦četrtstopinjska glasba♦, namesto ♦dvanajstine tona♦ ♦dvanajstina stopinje♦, namesto ♦tretjine tona♦ ♦tretjina stopinje♦.

KR: V mikrointervalni lestvici je zaobidena nevarnost uporabe ♦mikrotona♦ namesto ♦mikrointervala♦ (kot v ANG). ♦Mikrointerval♦ kot sopomenka ♦mikrostopinje♦ najbolj kaže, koliko se stopinja v tej in podobnih zvezah razlikuje od stopnje oziroma koliko pravzaprav posredno domneva interval (gl. KR ♦celostopinjska lestvica♦).

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopinje♦ = (tretjina tona).

ANG: microtone, microinterval; NEM: Mikrointervall, Mikro-Intervall, Mikroton; FR: micro.intervalle; IT: microintervallo, microtono.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, predlog inter = med, sredi in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335).

D: »(Naziv za) interval, manjši od polstopnje (male sekunde), tj. ♦četrtstopinja♦, šestina stopnje (kar je tretjina polstopnje, oz. male sekunde). Nekateri skladatelji v 20. stoletju (npr. Hába, Stein, Carrillo, Chávez) so eksperimentirali z mikrointervalno glasbo, ampak rezultati niso bili splošno sprejeti, ker zahodna ušesa ne morejo razločiti tako majhnih intervalov.« (‹APE›, 176–177)

KM: V ♦glasbi 20. stoletja♦ je mikrointervale uporabljalo več skladateljev, kot jih omenja D. Pravzaprav obstaja nepregledna množica skladateljev, ki so iz mikrointervalov sestavljali posebne lestvične ♦sisteme♦ (gl. ♦mikrointervalna lestvica♦). V tem-le Vodniku se posebej govori o ♦četrtstopinjah♦, ♦dvanajstini stopnje♦ in ♦tretjini stopnje♦ kot o mikrointervalih. V zvezi s Hábinim ukvarjanjem z mikrointervali gl. HÁBA 1927; HÁBA 1937 in HÁBA 1971. Ameriški skladatelj H. Partch je oktavo delil na 43 intervala (gl. PARTCH 1979: 109–137). Na posebno zanimiv način se je z mikrointervali ukvarjal francoski skladatelj ruskega porekla I. Višnjegradski (gl. WYSCHNEGRADSKY 1972).

KR: Mikrointerval je pravzaprav sopomenka ♦mikrostopinje♦. ANG »microtone« nakazuje možnosti napačnega prevoda v »mikroton«. V KR ♦celostopinjske lestvice♦ je natančno razloženo zakaj je to narobe.

V ‹GR› se nahaja napačna D (pod geslom »microtones«): »intervali manjši od oktave«.

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = hiperktomatika♦.

PRIM: ♦mikrostopinja♦ = (mikroton).

‹BASS›, III, 133–134; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 203; ‹G›, 39–41; ‹IM›, 243; ‹JON›, 163–165; ‹MI›, III, 204; ‹P›, 184

ANG: MIDI; NEM: MIDI.

ET: Kratica od ANG »musical instrument digital interface« = »digitalni vmesnik za glasbene instrumente«.

D: »(Naziv za ♦vmesnik♦) ki se je razvil po predlogu več japonskih in ameriških proizvajalcev (v glavnem Rolanda, Oberheima in Sequential Circuits) za konstruiranje ‘univerzalnega’ digitalnega ♦vmesnik♦, ki bi omogočil medsebojno komunikacijo instrumentom, kot sta ♦vzorčevalnik♦ in ♦sekvenčnik♦ Preliminarna specifikacija se je razvila na koncu 1982., prvi instumenti z MIDI-jem – ‘Prophet 600’ od Sequentiala in ‘Jupiter 6’ od Rolanda, oba ♦analogna (večglasna) sintetizatorja♦ – sta bila predstavljena na začetku 1983. Končna verzija specifikacije … je bila objavljena avgusta 1983.« (‹DOB›, 102)

KM: Pojem se vedno piše z velikimi črkami (verjetno zato, ker je kratica; gl. ET), ter je to navado treba obdržati tudi v našem jeziku.

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sampler♦).

‹BKR›, V, 71; ‹EN›, 140; ‹HK›, 242–243

ANG: middle of the road, middle-of-the-road; NEM: Middle of the Road.

ET: ANG = po sredi poti, ceste, srednja pot, cesta.

D: »Middle of the Road ali srednja pot (ki ni vedno zlata) je (naziv za) sredino ♦mainstream♦ ♦rocka♦, torej je povsem na sredini, ter je zato bližje ♦pop glasbi♦ kot pa ♦rocku♦. V to glasbo sodijo … (razne skladbe) tipa ♦šlagerja♦, opremljene z ♦ritmom♦ in studijsko tehniko, ‘sposojeno’ od ♦rocka♦ … Primeri za middle of the road so zgodnji Monkees, The Osmonds, Cowsills … in – kakor že ime skupine pravi – Middle of the Road.« (‹KN›, 132).

KM: Ortografija z vezaji je pogostejša, ko se pojem uporablja kot pridevnik. V ‹HK›, 242, je navedeno tudi redko uporabljana kratica »MOR«.

KR: V D je bil neprevidno uporabljen pojem ♦mainstream♦ v povezavi z ♦rockom♦, ker se najpogosteje uporablja vezano za ♦jazz♦ (gl. D ♦mainstream jazza♦). (Pojem ♦mainstream♦ v ‹KN›, 128, se najde samo v povezavi z diskografskim podjetjem Mainstream Records; tukaj torej ni ne tehnični pojem in ne strokovni izraz iz terminologije ♦rock glasbe♦).

Middle of the road lahko načeloma sprejmemo kot »srednjo pot« (»ki edina nikoli ne bo pripeljala v Rim« – gl. SCHÖNBERG 1980: 66), je pa pojem kot tehnični pojem oz. strokovni izraz veliko bolj jasen v ANG izvirniku v terminologiji ♦pop glasbe♦ in ♦rock glasbe♦.

GL: ♦pop, pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦.

ANG: metric(s) (‹LEU›, 301), metrics (‹P›, 184; ‹RAN›, 516) (gl. KR); NEM: Metrik; FR: métrique; IT: metrica.

ET: Grš. metrikḗ (tékhnē) = nauk o sestavljanju verzov, od métron = ♦mera♦, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

D: »(Naziv za) vedo o verzu, tj. o količini raznih vrst stopic, ki tvorijo verz in o različnih načinov povezovanja verzov v kitico. Glasbena metrika je veda o spajanju enako velikih časovnih odsekov … v glasbeno relevantne enote višje vrste.« (‹HO›, 608; ‹HU›, 567)

KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je metrika osnova za tvorbo raznih drugih specifičnih pojmoGL: ♦heterometrike♦, ♦polimetrike♦, ♦spremenljive metrike♦.

KR: Kakor je poudarjeno v D, je metrika nauk oz. teoretična disciplina, ki preučuje možnosti povezovanja časovnih enot v glasbi. Nikakor ni sopomenka ♦metra♦ oz. »-metrije« kot osnove, iz katere so izpeljani pojmi ♦ametrija♦, ♦heterometrija♦ in ♦polimetrija♦. Zato s o pojmi kot so ♦heterometrika♦, ♦polimetrika♦ in ♦spremenljiva metrika♦ nesmiselni, ker ne ciljajo na metriko kot vedo in teorijo, temveč na specifično skladateljsko prakso metrske organizacije v ♦glasbi 20. stoletja♦, pod katero se razume horizontalno in vertikalno kombiniranje razlličnih ♦metrov♦ (ne pa metrik kot ved, teorij!). Pravilni pojmi so zato ♦heterometer♦, ♦polimeter♦ in ♦variabilni meter♦. Prav tako so nesmiselni pridevniki od ♦heterometrike♦ (»heterometričen«) in ♦polimetrike♦ (»polimetričen«).

ANG oblika »metrics« je problematična. Najdemo ga le v ‹RAN›, 516, skupaj s »harmonics« in »rhytmics«, v povezavi s Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je relevanten v smislu prjšnje D. Predlogi v ‹LEU›, 301 (NEM Metrik = ANG metrics), v ‹LEU›, 333 (NEM Rhytmik = ANG rhytmics), in v ‹P›, 184 (NEM Metrik = ANG metrics), niso verodostojni, ker očitno gre za nasilne prevode. V ‹OED›, IX, 698, se navaj oblika kot v tukajšnji D, brez –s, čeprav se opozarja, da se lahko pojavi tako v ednini kot tudi v množini, tj. z ali brez –s. V ‹BR›, in v ‹L› se pojem sploh ne navaja kot samostalnik.

GL: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

PRIM: (♦ametrija♦), ♦meter♦, ♦ritmika♦.

ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.

ET: ♦Meter♦, ♦modulacija♦.

D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega ♦pulza♦ (D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo ♦strukture♦ različnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (‹JON›; 160–161)

2) V teoriji ♦serialne glasbe♦ K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe ♦metra♦ in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za ♦modulacije’ iz ♦ene ♦tonalitete♦ v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po načelu serialne enotnosti ♦parametra♦. Npr.:

(STOCKHAUSSEN 1963: 117).

KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od ♦polimetra♦, ♦multimetra♦ in ♦variabilnega metra♦, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se – sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) – ne spreminjajo samo ♦metri♦, temveč tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)

GL: ♦makročas/mikročas♦, ♦meter♦, ♦modulacija♦ (KM), ♦multimeter♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimterika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

‹FR›; 51–52; ‹GR›, 119–120; ‹SLON›, 1465; ‹V›, 479

ANG: metric disonance.

ET: ♦Meter♦; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ♦ton♦, ♦zvok♦ (‹KLU›, 146, 147).

D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:

Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)

KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ­štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega ♦polimetra♦ (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje ♦metra♦, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 ♦meri♦, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.

KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o ♦polimetru♦ (gl. KR ♦polimetra♦). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od ♦polimetra♦.

GL: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotni ritem♦