Mesec: februar 2017

ANG: mobile form; NEM: mobile Form.

ET: Lat. mobilis = premičen, od movere = premikati, poganjati (‹KLU›, 483); forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: 1) »Pojem, ki se uporablja v povezavi s Calderovimi mobili za onačevanje del, v katerih se skladane ♦sekcije♦ (D 1) lahko razvrstijo v času po ♦naključju♦ ali pa po izbiri. Toje v glavnem bila vrsta evropske ♦aleatorike♦, ki jo je uporabljal Boulez (III. klavirska sonata, Domaines, Eclats), Stockhausen (Klavierstück XI, Momente), Berio (Epifanie) in ostali, čeprav je tudi Brown ustvarjal glasbene mobile.« (‹GR›, 121–122)

2) »V (Boulezovi skladbi) … explosante-fixe … izvirnik in Transitoires (različice) niso linearno razvrščene (kot v enosmerni ulici), temveč so zloženi kot mestni načrt ter se skozi njih lahko gre po lastni izbiri v smeri puščice: ♦variabilna (velika) oblika♦, v kateri se deli izvenčasovno zlagajo drug na drugega.«

(‹M›, 552–553)

KR: Obe D kažeta popolno zmedo pri določanju pomena pojma, ter jih je treba dodatno komentirati:

a) V ‹GR›, 132, se na mobilno obliko usmerja pri ♦odprti obliki♦, torej bi ta dva pojma morala biti sopomenki, kot tudi v ‹V›, 493, kjer se tudi usmerja k ♦odprti obliki♦. Primerjava s Calderovimi mobili v D 1 je nenatančna metafora (posebej če se iz nje ustvari nesmiseln pojem »glasbeni mobil«) kot tudi omenjanje »mestnega načrta« in »enosmerne ulice« v D 2.

b) Ponujeni primeri so posebej diskutabilni: Boulezova III. klavirska sonata je primer ♦variablne oblike♦, Stockhausenov Klavierstück XI je primer ♦večpomenske oblike♦, Momente pa primer ♦momentne oblike♦. Primer iz D 2 je razložen kot primer ♦variabilne oblike♦.

Obdelava pojma kaže na popoln pojmovni kaos pri imenovanju različnih vrst ♦individualne oblike♦ odprtega tipa oz. ♦odprte oblike♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦odprte oblike♦). Pojem je zato najbolje uporabljati le takrat, ko za njega obstaja trdna teoretična osnova, vsaj v skladateljski teoriji. Najslabše ga je uporabljati v smislu D 1 kot sopomenko ♦odprte oblike♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, nedeterminacija♦ = (indeterminacija).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦moment, momentna oblika♦, ♦odprta oblika♦, ♦variabilna pbila♦, ♦večpomenska oblika♦.

‹GR6›, I, 238–239

ANG: mixed media (art), mixed-media (art); NEM: mixed Media; FR: mixed media, mixed-media.

ET: ANG mixed = mešan, množina od lat. medium = sredina, tisto, kar posreduje, od medius = srednji, ki posreduje (‹KLU›, 469).

D: 1) »(Naziv za) povezovanje medijev plesa, filma, tonske umetnosti, gledališča in environmentnega oblikovanja prostora, ki presega čisti značaj likovnih umetnosti, izhaja pa iz zgodnjih izkušenj z dadaistično akcijsko umetnostjo.« (‹THO›, 157)

2) »Pojem, ki se nanaša na dela, v katerih se glasbeni, gledališki, verbalni in vizualni dražljaji lahko kombinirajo drugače kot v konvencionalnih zvrsteh, kot je opera. Ideja je očitno prišla od ♦happeninga♦, v mixed media je pogosto vključena podobna stopnja veselega kaosa, kot v Cageevem Theatre Piece (1960), Variations V (1965) ali HPSCHD (1967/69). Skladatelji, ki ustvarjajo v avantgardistični tradiciji, so včasih skušali skladati na zelo natančen način, npr. Stockhausen v Originale (1961); sem praktično sodi tudi celoten Kaglov opus.« (‹GR›, 121)

KR: D sta navedeni le zato, da se potrdi enak pomen pojma ♦intermedia♦ in ♦multimedij♦. Vseeno pa SD 2 vsebuje veliko napačnih podatkoGL: a) Stockhausenovi Originale vsekakor sodijo prej v ♦glasbeno gledališče♦ (v smislu NEM »musikalisches Theater« – gl. KM ♦glasbenega gledališča♦), kot pa v mixed media; b) celoten Kaglov opus seveda ne sodi v mixed media (in tudi ne v ♦intermedia♦ in ♦multimedia♦): njegova dela, ki ne zahtevajo konvencionalne koncertne izvedbe, je prav tako bolj opravičeno uvrščati v ♦glasbeno gledališče♦, oz. v ♦instrumentalno gledališče♦.

Od teh treh pojmov se vsekakor priporoča uporaba ♦multimedia♦, tudi v slovenski obliki: »večmedij«, into zato, a) ker je najbolj pogost in priljubljen; b) ker je izvirni ANG pojem razmeroma dobro udomačen v slovenščini. Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da obstaja več prevodov obravnavanega pojma (kot npr. »mešana tehnika«, »multimediji«, »večmedij«), pri čemer včasih prevod lahko izrine značaj tehničnega pojma oz. strokovnega izraza. (Gl. še KR ♦intermedia♦ in ♦multimedia♦.)

Pisanje pojma s črtico je redkejše.

GL: ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦performans♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦.

PRIM: ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦.

‹BOSS›, 93–94 = sopomenka ♦multimedia♦ in ♦intermedia♦; ‹FR›, 53 = gl. tudi ♦multimedia art♦; ‹IM›, 247 = gl. tudi ♦multimedia♦; ‹RAN›, 498; ‹SLON›, 1467; ‹V›, 489–492 = sopomenka ♦multimedia♦ in ♦intermedia♦.

ANG: mystic chord; NEM: mystischer Akkord; FR: accord mystique; IT: accordo mistico (per quarte sovrapposte).

ET: Grš. mystikós = ki pripada misterijem, skrivnosten (‹DUD›, 447); ♦akord♦.

D: »Teofizični (naziv za) Skrjabinov ♦kvartni akord♦, ki je postal posebno znan prek njegovega orkestralnega dela Prometej, pesnitev ognja, op. 60 (1911), ter se zato imenuje tudi ♦Prometejev akord♦. Skladatelj je v njem videl … nepopoln odsev 8. do 14. ♦parcialnega tona♦ (c d e –fis [G] +as –b; ‘♦sintetični akord♦‘). Pri Skrjabinu se mistični akord pojavlja že v 1. stavku 4. klavirske sonate, op. 30 (1903) (gl. mdr. takta 18 in 22), potem pa tudi v (Scherzu za klavir iz 1905), op. 46.

Tukaj se (mistični akord) kaže kot dominantni septnonakord z dvojnim zadržkom (fis1 in a1) proti kvinti (G1). Sloves, ki ga ima mistični akord v Skrjabinov dellih okrog in po op. 60, temelji na uporabi, ki zanika njegov funkcijski izvor. V zadnjih 9 taktih 7. klavirske sonate, op. 64 (1911/12), je tonska zgradba sestavljena izključno iz 6 ♦tonov♦ mističnega akorda, transponiranega na fis, njegova horizontalna in vertikalna uporaba pa deluje kot napoved ♦dvanajsttonske tehnike♦. Pri Skrjabinu pa horizontalne in vertikalne kombinacije med ♦toni♦ določa intervalna ♦struktura♦ določega ♦akorda♦, medtem ko pri Schönbergu to nalogo prevzame ♦dvanajsttonska vrsta♦. Pozneje je Skrjabin uporabljal tudi druge ♦sintetične akorde♦.« (‹HU›, 620)

KM: Mistični akord se kot primer 2 nahaja tudi v D ♦kvartnega akorda♦.

V ‹JON›, 245, je navedeno »abstraktna ♦lestvica♦«, iz katere je izpeljan mistični akord:

V ‹FR›, 70, se kot izvor mističnega akorda ne navaja te, ampak podobno ♦lestvico♦ (gl. primer v D ♦Prometejeve lestvice♦). Ta ♦lestvica♦ se v ‹JON›, 245, navaja kot primer ene izmed Skrjabonovih ♦sintetičniih lestvic♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦kvartni akord♦, ♦Prometejeva lestvica♦, ♦sintetični akord♦.

PRIM: ♦Prometejev akord♦.

‹APE›, 187 = vodilka h ♦kvartnemu akordu♦; ‹BKR›, III, 193 = vodilka k »Skrjabin, Alexander«; ‹FR›, 56; ‹GR6›, XIII, 8; ‹HI›, 310 = vodilka k ♦sintetičnemu akordu♦; ‹JON›, 180–181; ‹L›, 8; ‹RAN›, 524; ‹SLON›, 1469

ANG: minimal music, NEM: minimal music; FR: minimal music, minimalisme; IT: minimal music.

ET: Lat. minimus = najmanjši.

D: »(Naziv za vrsto glasbe, ki se je) pojavila v šestdesetih letih v ZDA vzporedno z ‘minimal art’, spodbujena s ♦fluxusom♦, ♦rockom♦ in indijskimi ragami (Young in Riley sta se leta 1970 učila pri Pandit Pran Nathu). Za minimalno glasbe je značilno meditativno vedenje med muziciranjem in neka vrsta zvokovnega kontinuuma. Glasba je preprosta, zlahka razumljiva. Nima značaja umetniškega dela, temveč dolgega, planiranega ali spontanega zvočnega procesa, vendar ne trdnega, temveč s skromnim variiranjem in nežnimi ♦faznimi premiki♦. Glavni predstavniki so La Monte Young (1935) (The Tortoise, His Dreams and Journeys, 1964, delo, ki bi se kontinuirano izvajalo), Terry Riley (1935) (A Rainbow in Curved Air, 1969, balet Genesis ’70, 1970), Steve Reich (1936) (Piano Phase, 1966, Phase Patterns, 1970) in Phillip Glass (1937) (opera Echnaton, 1983/84).« (‹M›, 559)

KR: D zelo natančno opisuje pojem – sploh kar zadeva razlike z ♦novo enostavnostjo♦ (gl. KR t. b ♦nove enostavnosti♦) – bi pa med skladbami bilo treba navesti še Rileyev In C (1964), Reichov Drumming (1971) in npr. Glassovo Music in Fifths (1969) kot primer ♦repetitivne glasbe♦ kot podzvrsti minimalne glasbe.

‹BOSS›, 9–92, navaja »minimalizem« namesto minimalne glasbe. »Minimalizem« bi moral soditi v tisto skupino pojmov, v kateri pripona -izem sugerira naziv sloga, obdobja ipd. […], v tem primeru pa se zdi ta zahteva pretirana.

V ‹GR6›, XII, 335, se z minimalno glasbo usmeri na ♦sistem♦ (= »system«), ki je v ‹GR6›, XVIII, 481, definiran kot »pojem, ki je bil vpeljan v šestdesetih letih za opisovanje množice novih praks v skladanju, katerih skupna lastnost je poudarek na repeticiji. Sistematična (= ‘systematic’) ali ‘minimalna’ glasba lahko sestoji iz razširjenega ponavljanja motiva ali ♦skupine♦ motiviv … Med skladatelji, ki so ozko povezani z ♦repetitivno glasbo♦, so Young …, Cardew (in ostali).« Razen tukajšnjega napačnega enačenja minimalne glasbe in ♦repetitivne glasbe♦ … je prav tako povsem nejasno, zakaj bi pri obeh moralo iti za »sistematično glasbo« oz. po čem so vse ostale glasbe … »nesistematične« (gl. KR ♦sistema♦).

Včasih srečamo tudi pridevnik »minimalistična« (npr. v ‹GL›, 85–86), ki je uporaben za poudarjanje značilnosti minimalne glasbe, npr. v »minimalističnih« (ne pa »minimalnih«) postopkih, v »minimalističnem« (ne pa »minimalnem«) opusu itn.

Pretirano poudarjeno je povezovanje minimalne glasbe z »minimal art« npr. v ‹BASS›, III, 145, in v ‹FR›, 52, ker je minimalna glasba vse prej kot »minimalna« na enak način kot »minimal art« (gl. ‹THO›, 155–156): Reichov Drumming npr. uporablja spektakularno število izvajalcev in zahteva praviloma velik prostor za izvedbo.

GL: ♦fazni pomik♦ (D 2) = ♦modulacija faze♦, ♦postopni proces♦.

PRIM: ♦meditativna glasba♦, ♦nova enostavnost♦ = (neue Einfachheit), ♦repetitivna glasba♦.

‹BKR›, V, 72; BLUMRÖDER 1982a; ‹HK›, 244–245; ‹KN›, 133

ANG: mixturtrautonium; NEM: Mixturtrautonium; FR: mixturtrautonium; IT: mixtur-trautonium.

ET: Lat. mixtura = mešanje, mešanica; ♦travtonij♦.

D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni intrument♦, ki ga je od leta 1950 razvijal O. Sala kot izpopolnjeno različico ♦travtonija♦. Sala je 1953. leta skladal Concertino za miksturtravtonij in električni orkester.« (‹FR›, 53)

KM: Pisanje pojma s črtico srečamo samo v ‹BASS›, III, 156 (=gl. tudi ♦travtonij♦) in v ‹RIC›, III, 189 (=gl. tudi ♦trautonij♦).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦trautonij♦.

‹GRI›, II, 666–667; ‹LARE›, 517; ‹RUF›, 320 = gl. tudi ♦travtonij♦

(ANG: microtonality; NEM: microtonalité, IT: microtonalismo – gl. KR ♦mikrotonalitete♦).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦mikrotonaliteta♦; predpona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kakovost, lastnost, odliko ♦mikrotonalitete♦.

KM: KR ♦tonalitete♦ opozarja na vsebinsko dvomljivo slovensko obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevajanjem iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v ♦mikrotonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, je pa treba iz uporabe izključiti mikrotonalnost in vse njene izpeljanke zaradi dvomljive pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«). Poleg tega KR ♦mikrotonalitete♦ opozarja tudi na nesmiselnost tega pojma glede na izvirni pomen ♦tonalitete♦.

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Mikrotonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦mikrotonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorilo glede tvorbe besed s pripono -ost.

KR: Kakor piše v KR ♦mikrotonalitete♦, je ta pojem, glede na izvirni pomen ♦tonalitete♦, nesmiseln pojem. V pomanjkanju boljšega pa se vseeno priporoča njegova uporaba, vendar v specifičnem pojmu glede na ♦mikrotonaliteto♦, kakor je navedeno v prejšnji D.

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: microtonality; FR: microtonalité; IT: microtonalismo (gl. KR).

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben; ♦tonaliteta♦.

D: Naziv za lestvični ♦sistem’, ki kot najmanjše intervale uporablja tiste, ki so manjši od temperirane male sekunde.

KM: Mikrotonaliteta je med drugim tudi vrsta ♦atonalitete♦, ker je temperirana mala sekunda – ki je ukinjena – osnova dur-molove ♦tonalitete♦ in njej ustrezne funkcijske ♦harmonije♦.

KR: Če se držimo natančne D ♦tonalitete♦, potem ♦tonalilteta♦ lahko obstaja le znotraj intervalne vsebine, ki temelji na temperirani mali sekundi kot enoti. Mikrotonaliteta je torej – glede na to, da se naslanja na ♦tonaliteto♦ – nesmiseln pojem, vendar ni boljšega.

V ‹L›, 631, se kot FR sopomenka ♦četrttonske glasbe♦ navaja »mikrotonalitetna glasba (= musique microtonale«), kar je napačno, ker mikrotonaliteta ne vsebuje le ♦četrtstopinj♦ temveč tudi ostale intervale manjše od temperirane male sekunde (prim. KR ♦četrtstopinjske glasbe♦). Prav tako se v ‹L›, 360, problematičen IT pojem »mikrotonalizem (= microtonalismo«) izenačuje s ♦četrtstopinjsko glasbo♦.

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ­♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonalitet♦.

‹BOSS›, 86–90 = sopomenka ♦ultrakromatike; ‹FR›, 52 = »microtonalism«; ‹IM›, 243; ‹SLON›, 1465

ANG: microtone; NEM: Mikroton; IT: microtono.

ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben.

D: Drugi naziv za ♦mikroiterval♦, tj. za interval manjši od temperirane male sekunde.

KM: Tukaj se kot o mikrointervalu posebej govori o ♦četrtstopnji♦, ♦dvanajstini stopnje♦ in ♦tretjini stopnje♦, čeprav v ♦glasbi 20. stoletja♦ obstaja nebroj mikrostopinj.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno zakaj moramo ♦mikroton♦ nadomestiti z mikrostopinjo (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦četrtstopinjska glasba♦ = (četrttonska glasba), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona), ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦mikrointerval♦.

‹APE›, 176–177; ‹BASS›, III, 133–134; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 342; ‹EH›, 203; ‹G›, 39–41; ‹GR›, 120; ‹GR6›, XII, 279–280; ‹IM›, 243; ‹JON›, 163–165; ‹MI›, III, 204; ‹RIC›, III, 173 = ANG pojem »microtone«