ANG: modern music; NEM: moderne Musik; FR: musique moderne.
ET: Lat. modernus = sodoben, nov, od modo = ravno sedaj, od âŠmodus⊠= âŠmeraâŠ, koliÄina, velikost, pravilo, naÄin (â¹KLUâº, 485â486).
D: 1) »V katalogu Britanskega muzeja so dela, napisana po letu 1800, vkljuÄena v rubriko z oznako ‘moderna glasba’. V ameriÅ¡ki uporabi je moderna glasba kolokvializem za plesne medije in popularne pesmi. SrednjeveÅ¡ki rokopisi, ki so se ukvarjali s teorijo glasbe, se pogosto zaÄnejo s frazo ‘Brevitate gaudet moderni’. Moderni, ki so uÅŸivali v kratkosti, so po mnenju anonimnih avtorje teh traktatov bili privrÅŸenci Ars nove. V danaÅ¡nji uporabi se moderna glasba nanaÅ¡a na tisto, ki je bila napisana po letu 1900. Druge variante tega pojma so âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠNova glasbaâŠ, glasba naÅ¡ega Äasa, danaÅ¡nja glasba in âŠsodobna glasbaâŠ.« (â¹SLONâº, 1468)
2) »Podati bi bilo treba konÄno definicijo pojma moderen. To je seveda relativen pojem, Äe se ga uporablja v odnosu do nekega Äasovnega obdobja, se pa nanaÅ¡a tudi na vsakdanjost, ter na doloÄen naÄin izraÅŸa tudi odnos do umetnosti, ki ni nujno samoumeven pri pojmih kot sta âŠsodobna glasba⊠in âŠglasba 20. stoletjaâŠ. Prekrivanja starega in novega so neizogibna, tako v tehniÄnem kot tudi v estetskem smislu. Npr. skladatelja, kot sta Strauss ali Elgar, sta delovala Äez tretjino 20. stoletja soÄasno z Bartókom in Stravinskim, vendar naÄin razmiÅ¡ljanja in tehnike prvih dveh niso kazale veÄje prekinitve z vodilno glasbeno tradicijo, za razliko od del drugih dveh, ki so posluÅ¡alce lahko zmedla ali ce uÅŸalila. Pod ‘modernostjo’ se razume odnos do umetnosti v Äasu, ki je razliÄen po kakovosti, ni pa zgolj poznejÅ¡i v Äasu, in ki se ga je, glede na odnos do klasiÄne tehnike, dalo odkriti ÅŸe v razliÄnih trenutkih pred koncem devetnajstega stoletja.« (DUNWELL 1969: 13â14)
KM: Treba je opozoriti, da je Äasopis, ki ga je v New Yorku med letoma 1925 in 1946 izdajala ameriÅ¡ka Zveza skladateljev (»League od Composers«), imel naslov Modern Music (â¹GRâº, 123).
V D 1 je opisana skoraj vsa Å¡irina pomena pojma, z drugimi besedami: njegova nenatanÄnost. To potrjujejo sopomenke na koncu D 1 (tudi v â¹APEâº, 180, ter v â¹RANâº, 502, je navedeno povezava z âŠglasbo 20. stoletjaâŠ). D 2 opozarja na vse teÅŸave pri poskusih jasnega doloÄanja pomena pojma.
KR: Kakor je omenjeno v prvem delu D 1, moderna glasba, kot tudi âŠsodobna glasbaâŠ, ni pojem, ki bi pripadal izkljuÄno terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠(lahko se spomnimo tudi na polemiko med »starim« â polifonim in »novim« â homofonim v drugi polovici 16. stoletja; za termonoloÅ¡ko raziskavo zgodovine pojma je pomembno dejstvo, da se tukaj omenjena pridevnika veÅŸeta na prakso â »pratica« â ne pa na glasbo), se pa v povezavi z njo najpogosteje uporablja. Domnevne sopomenka na koncu D 1 so sprejemljive le v pogovorni uporabi, jih pa ÅŸal pogosto najdemo tudi v bolj kompetentni, strokovni literaturi.
Moderna glasba je eden izmed tistih pojmov v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, katerih pomen se zdi skoraj toliko samoumeven, da o njem ni treba razmiÅ¡ljati. Vendar pa D 2 dokazuje, da to ne drÅŸi! Ogl.mo si nekaj primeroGL:
1) V MITCHELL 1963 je pojem predstavljen kot sopomenka âŠnove glasbeâŠ, tako da bi jo bilo â ÅŸe v naslovu â boljÅ¡e uporabljati namesto m. g.
2) V â¹EINâº, V, se kot sopomenko moderne glasbe omenja âŠnova glasba⊠(kar, glede na vsebino, ni pravilno), Äeprav v ANG izvirniku beseda teÄe o moderni glasbi. (â¹EIN⺠je NEM prevod in predelava Eaglefield-Hullovega Dictionary of Modern Music and Musicians).
3) V VINCENT 1974 se z niÄemer ne doloÄa, kaj naj bi bila moderna glasba v naslovu, ker je to oÄitno nekaj samoumevnega.
4) Tudi v â¹DIB⺠se ne specificira, kaj pomeni moderna glasba v naslovu (Äeprav bi tudi tukaj bilo bolje uporabiti âŠnovo glasboâŠ, kar pa avtor zavraÄa brez prepriÄljive argumentacije â gl. konec D 4 âŠnove glasbeâŠ), Äeprav se na str. 10 navajajo merila izbire gradiva (oz. skladateljev, skladb in terminologije), ki pa niso niti malo znanstvena: »Pri poskusu opisovanja najmlajÅ¡ega obdobja v glasbi mi je bilo pomembno ustvariti predstavo o njem. Glede na to, da sem tudi sam sodobnik tega obdobja, in glede na to, da so skladatelji moji sodobniki, ne morem prepreÄiti dejstva, da bo to moja osebna predstava. Bralec jo lahko sprejme, si jo prilasti ali pa jo zavrÅŸe.« (Pomembno je opozoriti, da je avtor v nadaljevanju svoje knjige â gl. DIBELIUS 1991 â pod moderno glasbo uvrstil tudi podaljÅ¡ek obdobja med letoma 1965 in 1985, s Äemer je pomen pojma skrajno relativiziran.) Dibeliusovi kriteriji osebnega priÄanja so v popolni koliziji z D 2, Å¡e bolj pa s prizadevanji, da bi se v terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠moderno glasbo Äim bolj natanÄno opredelilo tudi skozi periodizacijsko oznako »glasbene moderne« (gl. âŠmoderna, glasbenaâŠ).
Tukaj se seveda ne da, tudi noÄe normirati pomena pojma, se pa skozi literaturo opozarja na Å¡e nekatere pomene, ki niso omenjeni v KR.
PRIM: âŠavantgarda, avantgardna glasbaâŠ, âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠmoderna, glasbenaâŠ, âŠmodernizemâŠ, âŠnova glasbaâŠ, âŠsodobna glasbaâŠ.
BORRIS 1984; Griffiths 1978; MERSMANN 1927; METZGER 1989a; SCHLOEZER-SCRIABINE 1959
