ANG: algorithm synthesizer; NEM: Algorithmus-Synthesizer.
ET: âŠAlgoritemska glasbaâŠ; âŠsintetizatorâŠ.
D: (Oznaka za) âŠsintetizatorâŠ, v katerem se âŠsinteza zvoka⊠odvija preko digitalno preraÄunane in nadzorovane âŠmodulacije frekvenc⊠(â¹ENâº,14).
GL: âŠdigitalni sintetizatorâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer).
PRIM: âŠalgoritemska glasbaâŠ.
ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.
ET: Lat. aliquot = doloÄeno Å¡tevilo, nekaj … (â¹TLFâº, II, 526); âŠtonâŠ.
D: 1) »(Naziv za) vrsto tiÅ¡jih âŠtonov⊠(z manjÅ¡o amplitudo), ki spremljajo âŠosnovni⊠glasnejÅ¡i âŠton⊠(z najveÄjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo âŠbarvo⊠in âŠpolnostâŠ. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmoniÄni âŠtoniâŠ. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v doloÄenem razmerju do frekvence nihaja âŠosnovnega tonaâŠ. Äe je npr. frekvenca nihaja âŠosnovnega tona⊠n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava âŠosnovnega tonaâŠ), 3n (Äista kvinta nad oktavo âŠosnovnega tonaâŠ), 4n (druga oktava) itd.« (â¹MELZâº, I, 37)
2) »(Naziv za) âŠharmoniÄne tone⊠âŠtemeljnega tonaâŠ.« (â¹MIâº, I, 257)
3) »(Naziv za) nadtone (oz. âŠparcialne toneâŠ), ki se dobijo s âŠprepihovanjem⊠na pihalnih instrumentih oziroma s flaÅŸoleti na godalnih instrumentih.« (â¹HIâº, 22)
KM: Iz D lahko zakljuÄimo, da je ta pojem, ki se veÄinoma uporablja v romanskem govornem obmoÄju, sopomenka s âŠharmoniÄnimi toni⊠in âŠparcialnimi toniâŠ. Vendar se ta sopomenskost v â¹EHâº, 19, 129, in v â¹RLâº, 942â943, omejuje samo na âŠharmoniÄne toneâŠ, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del âŠparcialnih tonovâŠ.
KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:
1) Ne moremo reÄi, da a. spremlja âŠosnovni⊠glasnejÅ¡i ton, saj s svojim zvenom soÄasno ojaÄa njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje âŠbarvo⊠in polnost.
2) O sopomeskosti a. s âŠharmoniÄnimi toni⊠oz. âŠparciali⊠gl. KM.
3) NapaÄno je »harmonski âŠtoniâŠÂ«. Mora biti âŠharmoniÄni toni⊠ali âŠharmonikiâŠ. Harmonski toni se nanaÅ¡ajo na âŠharmonijoâŠ
4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, Äe je frekvenca Å¡tevilo nihajev na sekundo.
5) âŠOsnovni ton⊠je bolje uporabljati kot naziv za najniÅŸji âŠton⊠katerega koli âŠakordaâŠ, âŠtemeljni ton⊠pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja âŠosnovni ton⊠(gl. KR âŠosnovnega tona⊠in âŠtemeljnega tonaâŠ).
A. so pravzaprav âŠsinusni toniâŠ, Äeprav se niti v eni D ne omenjajo.
A. vsekakor prispeva k ustvarjanju âŠzvokov(n)e barveâŠ, vendar je njihova nataÄna vloga pri tem sporna (gl. D 3 âŠzvokov(n)e barveâŠ). Vemo, da so za npr. âŠzvoÄno barvo⊠veliko bolj »zasluÅŸni« âŠformantiâŠ. Pojma ni priporoÄljivo uporabljati kot sopomenko âŠparcialnih tonovâŠ, potencialno edino kot sopomenko âŠharmoniÄnim tonomâŠ, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehniÄnih pojmov in strokovnih besed je potrebno Äim manj uporabljati. Zato je ta redkejÅ¡i pojem v oÅŸjem smislu bolje zamenjevati s âŠharmonikiâŠ.
V â¹Lâº, 19, se pojem nahaja samo v zloÅŸenih besedah s samostalniÅ¡ko besedo, torej v pridevniÅ¡ki funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »AliquotflÃŒgel« (NEM) itd.
GL: âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusoidalni nihaj, ton, val), âŠtemeljni tonâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (barva) = barva zvoka, âŠzvoÄni spekter⊠= (spekter) = (zvoÄni spekter).
PRIM: âŠformant(i) âŠ, âŠharmonik, harmonikiâŠ, âŠharmoniÄni ton(i)âŠ, âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ.
â¹BKRâº, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ; â¹GRIâº, I, 45; â¹GR6âº, I, 258; â¹HOâº, 18; â¹Pâº, 15; â¹RLâº, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’
ANG: Algerian scale.
ET: Izvor pojma »alşirska« ni poznan.
D: »(Naziv za) âŠlestvicoâŠ, ki jo je Ibert uporabil v svoji Escales, za katero sta znaÄilna obseg veÄji od oktave ter dve zveÄani sekundi.«
(â¹JONâº,11)
KM: A. l. spade med âŠsintetiÄne lestviceâŠ.
GL: âŠsintetiÄna lestvicaâŠ, âŠveÄoktavna letvicaâŠ, âŠveÄtonska lestvicaâŠ.
â¹FRâº, 3
ANG: ambient music.
ET: Lat. ambiens = ki obkroÅŸa, obdaja, od ambire = obiskovati, hoditi naokrog (â¹TLFâº, II, 692).
D: Naziv za glasbo, ki se prilagaja doloÄenemu ambientu ali ki sugerira, oblikuje doloÄen ambient. Primer so razne a. g. Briana Ena, npr. Music for Airports (1979).
GL: âŠenvironment, okoljska umetnost, (environmentna umetnost)âŠ, âŠglasba kot pohiÅ¡tvoâŠ, âŠmuzakâŠ, âŠpremiÄni koncertâŠ, âŠprostorska glasbaâŠ, âŠtapetna glasbaâŠ, âŠzvoÄna krajinaâŠ.
ANG: double harmonic scale.
ET: âŠHarmonijaâŠ.
D: »(Naziv za) âŠsintetiÄno lestvicoâŠ, v kateri imata oba âŠtetrakorda⊠enako (intervalno) âŠstrukturoâŠ, tako kot zgornji âŠtetrakord⊠harmoniÄne molove âŠlestviceâŠ.«
(â¹FRâº,23)
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ.
â¹JONâº, 308
ANG: analysis of sound, sound analysis; NEM: Frequenzanalyse, Klanganalyse, Schallspektroskopie, Spektralanalyse; FR: analyse du son, analyse fréquentielle; IT: analisi del suono.
ET: GrÅ¡. análysis = razÄlenjevanje, od analÃœein = razreÅ¡iti, opustiti (predl. aná = po, skozi in lÃœein = reÅ¡iti, odvezati â â¹DEâº, 32); lat. spectrum = pojav, prikaz; od tu npr. red mavriÄnih âŠbarvâŠ, od specio = gledati (â¹KLUâº, 684).
D: Pojem za razÄlenjevanje âŠtonov in âŠzvokov⊠na njihove komponente, posebno na âŠsinusne toneâŠ.
KM: Razen pri izdelavi instrumentov je a. s. pomembna v âŠelektronski glasbiâŠ. A. s. je okrajÅ¡ava za analizo âŠzvokov(n)ega spektraâŠ.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠsinusni nihaj, ton valâŠ, âŠzvoÄni spekter⊠= (spekter) = (zvokovni spekter).
PRIM: âŠanaliza zvoka⊠= (spektralna analiza), âŠsinteza zvokaâŠ.
â¹BKRâº, II, 79; â¹EHâº, 102; â¹HOâº, 38; â¹Pâº, 19
ANALIZA ZVOKA = âŠANALIZA SPEKTRA⊠= (SPEKTRALNA ANALIZA)
ANG: analysis of sound, sound analysis; NEM: Frequenzanalyse, Klanganalyse, Schallanalyse; FR: analyse du son; IT: analisi del suono.
PRIM: âŠanaliza spektra⊠= (spektralna analiza).
â¹BKRâº, II, 79; â¹Lâº, 301
ANG: analogue synthesizer; NEM: analoger Synthesizer, Analogsynthesizer.
ET: GrÅ¡. analogÃa = razmerje, odnos, od predl. aná = na, po, do in lógos = pojem, razlog (â¹DEâº, 32); âŠsintetizatorâŠ.
D: (Pojem za) âŠsintetizatorâŠ, ki uporablja analogne, kontinuirane âŠsignaleâŠ. (â¹DOBâº, 11).
KM: Pridevnik »analogni« se v elektroniki uporablja za oznaÄevanje kakrÅ¡nega koli âŠsignalaâŠ, ki je analogen kateremu koli drugemu âŠsignaluâŠ. Npr. izhodna informacija iz mikrofona je analogna zvokovnemu valu, ki je deloval na membrano mikrofona. V opisu elektronskih sklopov se analogno razlikuje od digitalnega: medtem ko neki analogni signal, kot npr. ojaÄevalnik ali a. s. uporablja analogne, kontinuirane âŠsignaleâŠ, digitalni sklop uporablja dve alternativni obliki napetosti, ki predstavljata logiÄni ravni. (â¹DOBâº, 11â12).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠmodulski sintetizatorâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer).
PRIM: âŠdigitalni sintetizatorâŠ.
â¹ENâº, 235â236; â¹GRIâº, Ill, 485â488
ANG: antimusic.
ET: GrÅ¡. predl. antà = nasproti, tudi kot predpona anti- = proti- (â¹DEâº, 39).
D: »Pojem, ki oznaÄuje tista dela, katerih koncept ali implikacije ‘nasprotujejo’ tradicionalnemu pomenu. Danes se antiglasba nanaÅ¡a na skladbe, ki ali 1) ne vkljuÄujejo nobenih navodil glede âŠzvoka⊠v svojem zapisu, ali 2) podirajo enega od elementov tradicionalnega razmerja skladatelj / izvajalec / posluÅ¡alec, ali pa 3) jih je nemogoÄe izvajati, zato obstajajo le kot ideja.« (â¹CP1âº, 237)
GL: âŠfluxusâŠ, âŠglasba na papirjuâŠ, âŠglasba za branjeâŠ, âŠglasba za oÄiâŠ, âŠmetaglasbaâŠ, âŠnesliÅ¡na glasbaâŠ, âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija), âŠnegativna glasbaâŠ, âŠzasebna glasbaâŠ, âŠprozna glasbaâŠ, âŠvidna glasbaâŠ.
â¹FRâº, 5; â¹SLONâº, 1427â1428
ANG: antitonal(ity) â samo pri Stravinskem (STRAVlNSKI 19703: 52).
ET: GrÅ¡. pred. antà = nasproti, tudi kot predpona anti- = proti- (â¹DEâº, 39). âŠtonalitetaâŠ.
D: Glede na ET enako kot âŠatonaliteta⊠(gl. KM in KR).
KM: »’Antitonalitetni’ so … tisti skladateljski posegi v tonalitetno strukturo, ki ustvarjajo napetost v trozvoku z dodajanjem sekundnih intervalov, ki kvinto rahljajo z dodajanjem tritonusa, s katerim meÅ¡ajo hierarhijo dura in mola, ki favorizirajo doloÄeno kvazi-tonalitetno srediÅ¡Äe brez hierarhije med toniko, subdominanto in dominanto, na kratko: vsi posegi, ki favorizirajo odnose med intervalnimi vrednostmi, ki eksplicitno izpodbijajo tonalitetno sestavnost. O ‘atonalitetnih’ postopkih je mogoÄe govoriti takrat, ko je povsem nemogoÄe razkriti tonalitetno ogrodje in zategadelj ni mogoÄe imenovnje s katero koli refleksijo o tonalitetni sestavnosti.« (â¹GLâº, 56)
KR: Ne glede na to, da sta predponi a- in anti- sopomenki po svoji funkciji nasprotovanja, je potrebno razlikovati med a. inâŠatonalitetoâŠ, na katero se navezuje KM, predvsem zato, ker Å¡tevilni skladateljski posegi v âŠtonalitetoâŠ, ki privedejo do âŠrazÅ¡irjene tonaliteteâŠ, to Å¡e kako potrjujejo. (gl. KR âŠrazÅ¡irjene tonaliteteâŠ)
GL: âŠatonikalitetaâŠ, âŠatonikalitetnostâŠ, âŠatonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠsvobodna tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ.
PRIM: âŠantitonalitetnost⊠= (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprotitonalitetaâŠ, âŠsvobodna atonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
ET: âŠAntitonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (â¹BABâº, 290â292).
D: Pojem za lastnost, znaÄilnost, odliko âŠantitonaliteteâŠ.
KM: V KM za âŠtonalitetnost⊠je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.
KR: Pojem se priporoÄa za uporabo v specifiÄnem pomenu glede na âŠatonalitetoâŠ, kot je navedeno v D.
GL: âŠatonikalitetaâŠ, âŠatonikalitetnostâŠ, âŠatonikalnostâŠ, âŠbitonalitetnost⊠= (âŠbitonalnostâŠ), âŠmultitonalitetnost⊠= (âŠmultitonalnostâŠ), âŠpantonalitetnost⊠= (âŠpantonalnostâŠ), âŠpolitonalitetnost⊠= (âŠpolitonalnostâŠ).
PRIM: âŠantitonalitetaâŠ, (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠmetatonalitetnost⊠= (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), âŠprotitonalitetnost⊠= (âŠprotitonalnostâŠ), âŠtonalitetnost⊠= (âŠtonalnostâŠ).
