ALIKVOT(I), ALIKVOTNI TON(I)

ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.

ET: Lat. aliquot = določeno število, nekaj … (‹TLF›, II, 526); ton.

D: 1) »(Naziv za) vrsto tišjih tonov (z manjšo amplitudo), ki spremljajo osnovni glasnejši ton (z največjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo barvo in polnost. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmonični toni. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v določenem razmerju do frekvence nihaja osnovnega tona. Če je npr. frekvenca nihaja osnovnega tona n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava osnovnega tona), 3n (čista kvinta nad oktavo osnovnega tona), 4n (druga oktava) itd.« (‹MELZ›, I, 37)

2) »(Naziv za) harmonične tone temeljnega tona.« (‹MI›, I, 257)

3) »(Naziv za) nadtone (oz. parcialne tone), ki se dobijo s prepihovanjem na pihalnih instrumentih oziroma s flažoleti na godalnih instrumentih.« (‹HI›, 22)

KM: Iz D lahko zaključimo, da je ta pojem, ki se večinoma uporablja v romanskem govornem območju, sopomenka s harmoničnimi toni in parcialnimi toni. Vendar se ta sopomenskost v ‹EH›, 19, 129, in v ‹RL›, 942–943, omejuje samo na harmonične tone, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del parcialnih tonov.

KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:

1) Ne moremo reči, da a. spremlja osnovni glasnejši ton, saj s svojim zvenom sočasno ojača njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje barvo in polnost.

2) O sopomeskosti a. s harmoničnimi toni oz. parciali gl. KM.

3) Napačno je »harmonski toni«. Mora biti harmonični toni ali harmoniki. Harmonski toni se nanašajo na harmonijo

4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, če je frekvenca število nihajev na sekundo.

5) Osnovni ton je bolje uporabljati kot naziv za najnižji ton katerega koli akorda, temeljni ton pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja osnovni ton (gl. KR osnovnega tona in temeljnega tona).

A. so pravzaprav sinusni toni, čeprav se niti v eni D ne omenjajo.

A. vsekakor prispeva k ustvarjanju zvokov(n)e barve, vendar je njihova natačna vloga pri tem sporna (gl. D 3 zvokov(n)e barve). Vemo, da so za npr. zvočno barvo veliko bolj »zaslužni« formanti. Pojma ni priporočljivo uporabljati kot sopomenko parcialnih tonov, potencialno edino kot sopomenko harmoničnim tonom, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehničnih pojmov in strokovnih besed je potrebno čim manj uporabljati. Zato je ta redkejši pojem v ožjem smislu bolje zamenjevati s harmoniki.

V ‹L›, 19, se pojem nahaja samo v zloženih besedah s samostalniško besedo, torej v pridevniški funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »Aliquotflügel« (NEM) itd.

GL: sinusni nihaj, ton, val = (sinusoidalni nihaj, ton, val), temeljni ton, ton, zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka, zvočni spekter = (spekter) = (zvočni spekter).

PRIM: formant(i) , harmonik, harmoniki, harmonični ton(i), parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i).

‹BKR›, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i); ‹GRI›, I, 45; ‹GR6›, I, 258; ‹HO›, 18; ‹P›, 15; ‹RL›, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’

error: Content is protected !!