Mesec: februar 2017

ANG: algorithm synthesizer; NEM: Algorithmus-Synthesizer.

ET: ♦Algoritemska glasba♦; ♦sintetizator♦.

D: (Oznaka za) ♦sintetizator♦, v katerem se ♦sinteza zvoka♦ odvija preko digitalno preračunane in nadzorovane ♦modulacije frekvenc♦ (‹EN›,14).

GL: ♦digitalni sintetizator♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

PRIM: ♦algoritemska glasba♦.

ANG: aliquot(s), aliquot-tone(s); NEM: Aliquot(en), Aliquottöne; FR: aliquotes, sons aliquotes; IT: aliquoti, suoni aliquoti.

ET: Lat. aliquot = določeno število, nekaj … (‹TLF›, II, 526); ♦ton♦.

D: 1) »(Naziv za) vrsto tišjih ♦tonov♦ (z manjšo amplitudo), ki spremljajo ♦osnovni♦ glasnejši ♦ton♦ (z največjo amplitudo) istega izvora ter mu dajo ♦barvo♦ in ♦polnost♦. Imenujejo se tudi parcialni, oz. harmonični ♦toni♦. Frekvenca nihaja alikvotnih tonov je v določenem razmerju do frekvence nihaja ♦osnovnega tona♦. Če je npr. frekvenca nihaja ♦osnovnega tona♦ n, bo sledil alikvotni ton s frekvenco 2n (oktava ♦osnovnega tona♦), 3n (čista kvinta nad oktavo ♦osnovnega tona♦), 4n (druga oktava) itd.« (‹MELZ›, I, 37)

2) »(Naziv za) ♦harmonične tone♦ ♦temeljnega tona♦.« (‹MI›, I, 257)

3) »(Naziv za) nadtone (oz. ♦parcialne tone♦), ki se dobijo s ♦prepihovanjem♦ na pihalnih instrumentih oziroma s flažoleti na godalnih instrumentih.« (‹HI›, 22)

KM: Iz D lahko zaključimo, da je ta pojem, ki se večinoma uporablja v romanskem govornem območju, sopomenka s ♦harmoničnimi toni♦ in ♦parcialnimi toni♦. Vendar se ta sopomenskost v ‹EH›, 19, 129, in v ‹RL›, 942–943, omejuje samo na ♦harmonične tone♦, ki bi, glede na isti izvor, morali predstavljati del ♦parcialnih tonov♦.

KR: D 1 vsebuje veliko napak v uporabi terminologije iz akustike:

1) Ne moremo reči, da a. spremlja ♦osnovni♦ glasnejši ton, saj s svojim zvenom sočasno ojača njegov zven in mu prav zaradi tega, kot »izvoru«, tudi daje ♦barvo♦ in polnost.

2) O sopomeskosti a. s ♦harmoničnimi toni♦ oz. ♦parciali♦ gl. KM.

3) Napačno je »harmonski ♦toni♦«. Mora biti ♦harmonični toni♦ ali ♦harmoniki♦. Harmonski toni se nanašajo na ♦harmonijo♦

4) »Frekvenca nihaja« je tavtologija, če je frekvenca število nihajev na sekundo.

5) ♦Osnovni ton♦ je bolje uporabljati kot naziv za najnižji ♦ton♦ katerega koli ♦akorda♦, ♦temeljni ton♦ pa v smislu, v katerem se tukaj uporablja ♦osnovni ton♦ (gl. KR ♦osnovnega tona♦ in ♦temeljnega tona♦).

A. so pravzaprav ♦sinusni toni♦, čeprav se niti v eni D ne omenjajo.

A. vsekakor prispeva k ustvarjanju ♦zvokov(n)e barve♦, vendar je njihova natačna vloga pri tem sporna (gl. D 3 ♦zvokov(n)e barve♦). Vemo, da so za npr. ♦zvočno barvo♦ veliko bolj »zaslužni« ♦formanti♦. Pojma ni priporočljivo uporabljati kot sopomenko ♦parcialnih tonov♦, potencialno edino kot sopomenko ♦harmoničnim tonom♦, v pomenu, ki je naveden v KM. Sopomenke v smislu tehničnih pojmov in strokovnih besed je potrebno čim manj uporabljati. Zato je ta redkejši pojem v ožjem smislu bolje zamenjevati s ♦harmoniki♦.

V ‹L›, 19, se pojem nahaja samo v zloženih besedah s samostalniško besedo, torej v pridevniški funkciji, npr.: »aliquot string« (ANG), »Aliquotbesaitung« (NEM), »Aliquotstimmen« (NEM), »Aliquotflügel« (NEM) itd.

GL: ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusoidalni nihaj, ton, val), ♦temeljni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka, ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvočni spekter).

PRIM: ♦formant(i) ♦, ♦harmonik, harmoniki♦, ♦harmonični ton(i)♦, ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦.

‹BKR›, I, 29 = gl. tudi »Teiltöne« = ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦; ‹GRI›, I, 45; ‹GR6›, I, 258; ‹HO›, 18; ‹P›, 15; ‹RL›, 25 = gl. tudi »Teiltöne« = ‘parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)’

ANG: Algerian scale.

ET: Izvor pojma »alžirska« ni poznan.

D: »(Naziv za) ♦lestvico♦, ki jo je Ibert uporabil v svoji Escales, za katero sta značilna obseg večji od oktave ter dve zvečani sekundi.«

(‹JON›,11)

KM: A. l. spade med ♦sintetične lestvice♦.

GL: ♦sintetična lestvica♦, ♦večoktavna letvica♦, ♦večtonska lestvica♦.

‹FR›, 3

ANG: ambient music.

ET: Lat. ambiens = ki obkroža, obdaja, od ambire = obiskovati, hoditi naokrog (‹TLF›, II, 692).

D: Naziv za glasbo, ki se prilagaja določenemu ambientu ali ki sugerira, oblikuje določen ambient. Primer so razne a. g. Briana Ena, npr. Music for Airports (1979).

GL: ♦environment, okoljska umetnost, (environmentna umetnost)♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦muzak♦, ♦premični koncert♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvočna krajina♦.

ANG: analysis of sound, sound analysis; NEM: Frequenzanalyse, Klanganalyse, Schallspektroskopie, Spektralanalyse; FR: analyse du son, analyse fréquentielle; IT: analisi del suono.

ET: Grš. análysis = razčlenjevanje, od analýein = razrešiti, opustiti (predl. aná = po, skozi in lýein = rešiti, odvezati – ‹DE›, 32); lat. spectrum = pojav, prikaz; od tu npr. red mavričnih ♦barv♦, od specio = gledati (‹KLU›, 684).

D: Pojem za razčlenjevanje ♦tonov in ♦zvokov♦ na njihove komponente, posebno na ♦sinusne tone♦.

KM: Razen pri izdelavi instrumentov je a. s. pomembna v ♦elektronski glasbi♦. A. s. je okrajšava za analizo ♦zvokov(n)ega spektra♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦sinusni nihaj, ton val♦, ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: ♦analiza zvoka♦ = (spektralna analiza), ♦sinteza zvoka♦.

‹BKR›, II, 79; ‹EH›, 102; ‹HO›, 38; ‹P›, 19

ANALIZA ZVOKA = ♦ANALIZA SPEKTRA♦ = (SPEKTRALNA ANALIZA)

ANG: analysis of sound, sound analysis; NEM: Frequenzanalyse, Klanganalyse, Schallanalyse; FR: analyse du son; IT: analisi del suono.

PRIM: ♦analiza spektra♦ = (spektralna analiza).

‹BKR›, II, 79; ‹L›, 301

ANG: analogue synthesizer; NEM: analoger Synthesizer, Analogsynthesizer.

ET: Grš. analogía = razmerje, odnos, od predl. aná = na, po, do in lógos = pojem, razlog (‹DE›, 32); ♦sintetizator♦.

D: (Pojem za) ♦sintetizator♦, ki uporablja analogne, kontinuirane ♦signale♦. (‹DOB›, 11).

KM: Pridevnik »analogni« se v elektroniki uporablja za označevanje kakršnega koli ♦signala♦, ki je analogen kateremu koli drugemu ♦signalu♦. Npr. izhodna informacija iz mikrofona je analogna zvokovnemu valu, ki je deloval na membrano mikrofona. V opisu elektronskih sklopov se analogno razlikuje od digitalnega: medtem ko neki analogni signal, kot npr. ojačevalnik ali a. s. uporablja analogne, kontinuirane ♦signale♦, digitalni sklop uporablja dve alternativni obliki napetosti, ki predstavljata logični ravni. (‹DOB›, 11–12).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulski sintetizator♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

PRIM: ♦digitalni sintetizator♦.

‹EN›, 235–236; ‹GRI›, Ill, 485–488

ANG: antimusic.

ET: Grš. predl. antí = nasproti, tudi kot predpona anti- = proti- (‹DE›, 39).

D: »Pojem, ki označuje tista dela, katerih koncept ali implikacije ‘nasprotujejo’ tradicionalnemu pomenu. Danes se antiglasba nanaša na skladbe, ki ali 1) ne vključujejo nobenih navodil glede ♦zvoka♦ v svojem zapisu, ali 2) podirajo enega od elementov tradicionalnega razmerja skladatelj / izvajalec / poslušalec, ali pa 3) jih je nemogoče izvajati, zato obstajajo le kot ideja.« (‹CP1›, 237)

GL: ♦fluxus♦, ♦glasba na papirju♦, ♦glasba za branje♦, ♦glasba za oči♦, ♦metaglasba♦, ♦neslišna glasba♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦negativna glasba♦, ♦zasebna glasba♦, ♦prozna glasba♦, ♦vidna glasba♦.

‹FR›, 5; ‹SLON›, 1427–1428

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVlNSKI 1970³: 52).

ET: Grš. pred. antí = nasproti, tudi kot predpona anti- = proti- (‹DE›, 39). ♦tonaliteta♦.

D: Glede na ET enako kot ♦atonaliteta♦ (gl. KM in KR).

KM: »’Antitonalitetni’ so … tisti skladateljski posegi v tonalitetno strukturo, ki ustvarjajo napetost v trozvoku z dodajanjem sekundnih intervalov, ki kvinto rahljajo z dodajanjem tritonusa, s katerim mešajo hierarhijo dura in mola, ki favorizirajo določeno kvazi-tonalitetno središče brez hierarhije med toniko, subdominanto in dominanto, na kratko: vsi posegi, ki favorizirajo odnose med intervalnimi vrednostmi, ki eksplicitno izpodbijajo tonalitetno sestavnost. O ‘atonalitetnih’ postopkih je mogoče govoriti takrat, ko je povsem nemogoče razkriti tonalitetno ogrodje in zategadelj ni mogoče imenovnje s katero koli refleksijo o tonalitetni sestavnosti.« (‹GL›, 56)

KR: Ne glede na to, da sta predponi a- in anti- sopomenki po svoji funkciji nasprotovanja, je potrebno razlikovati med a. in♦atonaliteto♦, na katero se navezuje KM, predvsem zato, ker številni skladateljski posegi v ♦tonaliteto♦, ki privedejo do ♦razširjene tonalitete♦, to še kako potrjujejo. (gl. KR ♦razširjene tonalitete♦)

GL: ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦protitonaliteta♦, ♦svobodna atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ET: ♦Antitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem za lastnost, značilnost, odliko ♦antitonalitete♦.

KM: V KM za ♦tonalitetnost♦ je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem se priporoča za uporabo v specifičnem pomenu glede na ♦atonaliteto♦, kot je navedeno v D.

GL: ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦antitonaliteta♦, (♦antitonalnost♦), ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦protitonalitetnost♦ = (♦protitonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).