ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.
ET: ANG in FR environment = okolje, okroÅŸje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okroÅŸiti, nadaljnje poreklo neznano (â¹CODâº, 406).
D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in âŠzvokov⊠iz okolja za umetniÅ¡ko stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali ⊠steklenice piva âŠ, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hiÅ¡ne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (â¹FRâº, 27)
2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti âŠ, ki predvsem Å¡irijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inÅ¡taliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom ⊠(kot pendant na podroÄju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustiÄno-vizualne meÅ¡ane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (â¹EHâº, 85)
3) »Pojem … je ozko povezan s âŠhappeningomâŠ, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakÅ¡nega âŠhappeningaâŠ. Na zaÄetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ âŠhappeninguâŠ. Postopno se je pomen spremenil in se zaÄel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doÅŸivljajev. Medtem ko asemblaÅŸi Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipiÄen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakÅ¡ni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi âŠmodeli iz mavca.« (â¹THOâº, 63)
KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »veÄdimenzionalni volumetriÄni asemblaş«, »srediÅ¡Äe vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Äe se environmentu doda dimenzija ÄloveÅ¡ke akcije, ta postane ‘âŠhappening⊑, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘âŠperformans⊑ âŠkonkretne glasbe⊠ali âŠzvoÄne poezijeâŠ1 in scenske postavitve âŠtotalnega teatra⊠ter vnaprej doloÄene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to staliÅ¡Äe do e., o. u., e. u. Å¡a tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaÅŸe, kako teÅŸko je â pa tudi nemogoÄe â e. in o. u. jasno loÄiti od âŠhappeningaâŠ, âŠperformansa⊠(pri Äemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakÅ¡ni so »âŠperformansi⊠âŠkonkretne glasbeâŠÂ«, ko pa vemo, da je âŠkonkretna glasba⊠predvsem âŠglasba za trakâŠ!) in âŠtotalnega gledaliÅ¡ÄaâŠ.
KR: D 3 jasno doloÄa pomen pojma na podroÄju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakrÅ¡ne zveze, mogoÄe le po tem, ker kot grafiÄno gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v â¹Gâº, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematiÄni, saj pripadajo âŠmultimedii⊠ali âŠglasbenemu gledaliÅ¡Äu⊠kot o. u., s katero nimajo nikakrÅ¡ne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967â1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). PriporoÄa se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.
GL: âŠambientalna glasbaâŠ, âŠglasba kot pohiÅ¡tvoâŠ, âŠfluxusâŠ, âŠhappeningâŠ, âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmixed media (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmultimedia (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)âŠ, âŠmuzakâŠ, âŠperformansâŠ, âŠpremiÄni koncertâŠ, âŠprostorska glasbaâŠ, âŠtapetna glasbaâŠ, âŠtotalno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠzvoÄna skulpturaâŠ, âŠzvoÄna krajinaâŠ.
â¹BKRâº, 11, 25 = vodilka k âŠmultimediiâŠ; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; â¹SLONâº, 1445
1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za âŠzvokovno poezijoâŠ.
