AN: cluster, note cluster, tone-cluster, tone cluster; NEM: Cluster, Tonballung, Tontraube; FR: cluster, grappe de sons (â¹ROSâº, 61), grappe sonore (â¹HOâº, 432); IT: cluster, gruppo di suoni/note.
ET: ANG cluster = grozd, kup, roj, skupek; skrajÅ¡ano iz tone-cluster = grozd, skupek âŠtonovâŠ.
D: 1) »… Da bi lahko razlikovali âŠskupine⊠(âŠtonovâŠ), zgrajenih iz sekund, od tistih, zgrajenih s tercami in kvintami, bomo na tem mestu (prve) imenovali klastri.1 Klastri so torej âŠakordiâŠ, sestavljeni iz velikih in malih sekund, ki se ⊠lahko izvajajo iz viÅ¡jih âŠparcialov⊠in so glede na to zvoÄno utemeljeni. Pri ustvarjanju klastrov iz sekund ⊠obstaja velika podobnost z ustvarjanjem (klastra iz terc), (ker) se velike in male sekunde uporabljajo kot velike in male terce ⊠Tako imamo za navadne trozvoke naslednjo formulo: ⊠velika terca z malo terco zgoraj; ⊠mala terca z veliko terco zgoraj; ⊠dve mali terci; ⊠dve veliki terci. Ta formula se lahko prenese v âŠsestav⊠s sekundami, tako da pridemo do toÄnih ustreznic: (1) velika sekunda z malo zgoraj daje, od c, klaster c, d, es; (2) mala sekunda z veliko zgoraj â c, des, es; (3) dve mali sekundi â c, des, eses; (4) dve veliki sekundi â c, d, e. Ti Å¡tirje trozvoki so temelj vseh veÄjih klastrov ⊠ZnaÄilna je kvaliteta âŠharmonijeâŠ, moÅŸnost premikanja znotraj zunanjih âŠtonovâŠ; tj. v spremembah âŠharmonije⊠se notranji glasovi navadno pomikajo znotraj zunanjih meja âŠtonov⊠predhodnega âŠakordaâŠ. Vendar, Äe je âŠlestvica⊠omejena na polstopinjske intervale, oÄitno ni mogoÄe pomikati âŠtonov⊠znotraj zunanjih meja âŠkromatiÄnega klastraâŠ, razen z zamenjavo glasu. Klaster je treba obravnavati kot posamezno enoto, tako kot se obravnava posamezen âŠton⊠âŠÂ« (COWELL 1969: 116â118, 121)
2) » Ko v kakÅ¡nem odlomku prevladujejo âŠakordi⊠s sekundami, ki so sestavljeni preteÅŸÂno brez moÅŸnosti obratov, tako da je veÄina glasov oddaljena za sekundo, se ti âŠakordi⊠imenujejo klastri. To niso pravi âŠsekundni akordiâŠ, delno tudi zaradi svojega doslednega (ozkega â op. N. G.) poloÅŸaja, predvsem pa zaradi pomanjkanja notranjega pomika glasov.« (PERSICHETTI 1961: 126)
3) »Äeprav je klaster, morfoloÅ¡ko gledano, âŠakordâŠ, je njegov zven po kvaliteti drugaÄen. Zaradi maksimalno gostega razporeda svojih âŠtonovâŠ, med katerimi vsak poraja tudi vrsto âŠalikvotnih tonovâŠ, ki Å¡e bolj poveÄujejo âŠgostotoâŠ, klaster dojemamo kot kompakten tonski amalgam, v katerem se izgubljajo eksaktne tonske âŠviÅ¡ineâŠ, ostane pa samo percepcija registra: globoko-srednje-visoko oz. niÅŸje-viÅ¡je. Zato klaster prinaÅ¡a novo zvoÄno kvaliteto â specifiÄno âŠbarvoâŠ, ki je na meji âŠÅ¡umaâŠ. Tudi t. i. âŠbeli Å¡um⊠lahko predoÄimo kot klaster maksimalnega obsega.« (â¹MELZâº, I, 340)
4) »Širina in âŠgostota⊠se lahko menjujeta z dodajanjem in odvzemanjem elementov. Klaster kot âŠzvok⊠lahko stoji ali drsi ⊠Pri meÅ¡anih vokalih in istrumentalnih ansamblih lahko ima ‘notranji del’ klastra, njegova âŠzvoÄnostâŠ2 pomembno vlogo ÅŸe glede na to, v kolikÅ¡ni meri se posamezne skupine izvajalcev dinamiÄno izpostavljajo ali prikrivajo, glede na to, da sploÅ¡ni (âŠzvokâŠ) miruje.« (â¹Gâº, 51)
5) »(Naziv za) âŠakord⊠ali âŠzvokâŠ, ki vsebuje dva ali veÄ intervalov male sekunde ali manj.« (â¹CP1âº, 238)
6) »(Naziv za) kompleksen âŠakordâŠ, v katerem imajo notranji glasovi majhne vrednosti, ker bolj pripomorejo h kompletni mnoÅŸici.« (â¹CP2âº,341)
KM: Oba naÄina zapisa v izvirni ANG-obliki, z in brez vezaja, sta enakovredna, Äetudi je Cowell v COWELL 1969 naziv vedno pisal z vezajem. V â¹HIâº, 99, se pojavlja naziv »note cluster«, ki se sicer ni pojavil nikjer drugje, vendar je moÅŸno, glede na to, da je v ameriÅ¡ki ANG »note« sopomenka âŠtonaâŠ. (â¹IMâº, 389). Samo v â¹Mâº, 551, se pojavlja oblika »tonecluster«. Vâ¹Lâº, 391, in v â¹Pâº, 135, se pojavlja vrsta pojmov v NEM, FR, IT, ki so redki, saj je c. zares internacionalni naziv.
FR-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so neobiÄajni, ker spominjajo na Messiaenove »grappes d’accords« (gl. MESSIAEN 1944: 45), ki nikakor niso c. (prim. npr. âŠresonanÄni akordâŠ).
KR: D prikazujejo Å¡tevilne moÅŸnosti doloÄanja pomenov pojma, vendar tudi Å¡tevilne probleme, na katere pri tem naletimo, Äetudi govorimo o enem od temeljnih pojmov v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ki najbolje zamenjuje âŠakordâŠ. Zato je omenjanje âŠakorda⊠v vseh D (razen v D 1, ki jo bomo posebej komentirali) nepotrebno, saj, kljub vsemu, obstajajo tudi drugi pojmi (âŠagregatâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnostâŠ), ki so lahko bolj podobni k. kot âŠakorduâŠ.
a) V D 1 se naziv omenja in razlaga prviÄ (rokopis COWELL 1969, v katerem je drugo podpoglavje v III. poglavju posveÄeno izkljuÄno k., dokonÄano 1919, vendar je sam Cowell tudi prej uporabljal k. v svoji glasbi, ÅŸe leta 1912 v svoji klavirski skladbi The Tides of Manaunaun â â¹GRâº, 51). Cowell oÄitno ÅŸeli svojo zamisel kar se da dobro opisati v primerjavi s tradicionlanimi vertikalnimi sklopi, zato se nenehno omenja âŠakordâŠ, prav tako kot k. â podobno Schönbergovi argumentaciji za ukinjanje razlik med konsonancami in disonancami v zvezi z âŠemancipacijo disonance⊠â nastane kot »zvokovno utemeljen«, izpeljan iz viÅ¡jih âŠparcialnih tonovâŠ, kar je sicer mogoÄe, vendar niÄ ne pomeni (gl. KR âŠemacipacije disonanceâŠ). Zanimivo je slediti njegovemu prizadevanju, da dokaÅŸe »naravnost« k. tako v razmerju do tradicionalnega âŠakorda⊠kakor tudi glede na njegovo utemeljenost v akustiki, dokler ne prizna, da âŠharmonija⊠v k. ne funkcionira veÄ, ker je njegova osnova nehierarhizirana kromatiÄna lestvica (gl. KM âŠcelostopinjske lestviceâŠ). Nato nujno pride do epohalnega sklepa, da je treba k. v celoti, kakrÅ¡enkoli ÅŸe je, obravnavati kot pred tem, v preteklosti, âŠtonâŠ.
b) D 2 je, po â¹JONâº, 46, »edina od jasnejÅ¡ih definicij klastra«, s Äimer bi se lahko strinjali samo glede potrjene razlike med k. in âŠsekundarnim akordomâŠ, ki je tako ali tako oÄitna.
c) D 3 je vsekakor najboljÅ¡a, saj opozarja na Å¡tevilne lastnosti k., ki se nadalje odraÅŸajo v razliÄnih naÄinih uporabe k. v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, predvsem v izgubljanju razpoznavnosti njegovih konstruktivnih elementov v teksturnih pribliÅŸkih Äisto drugih kvalitet.
V â¹DIBâº, 320, se na to lastnost k. opozarja s sklicevanjem na Cowellovo nihanje pri opredelitvi k. kot âŠakorda⊠in k. kot »samostojne enote«, torej âŠtona⊠(prim. D 1 in t. a v KR): »V doloÄenih primerih je cluster lahko âŠakord⊠âŠ, drugiÄ samo âŠtonâŠ. NiÄ jasneje ne pojasni, kako se harmoniÄni fenomen pretvarja v âŠbarvo⊠âŠÂ« âŠBeli Å¡um⊠kot k. je moÅŸen ob domnevi, da je k. sestavljen iz intervalov, ki so (veliko) manjÅ¡i od (temperirane) male sekunde, o Äemer se na tem mestu povrÅ¡no govori v D 5 (gl. spodaj t. e). Vendar bi bilo »alikvotne tone« bolje zamenjati s »parcialnimi toni« (gl. KR âŠalikvota, alikvotnih tonovâŠ).
d) V D 4 se opisujejo postopki, s katerimi k. dobiva svoje »notranje şivljenje«, tako da je ta le nadaljevanje D 3 (podrobneje o tem gl. KAGEL 1959).
e) D 5 in 6 je treba analizirati v celoti, saj imata istega avtorja, Äetudi izhajata iz dveh razliÄnih viroGL: medtem ko se lahko D 6 oÄita raba âŠakordaâŠ, je D 5 le delno povrÅ¡na (gl. BLUMRÃDER 1981a: 8), ker se intervali, manjÅ¡i od male sekunde, torej âŠmikrointervaliâŠ, resniÄno uporabljajo pri âŠskladanju klastrovâŠ. V primeru Åœalne glasbe za ÅŸrtvami HiroÅ¡ime Pendereckega, ki v KR prinaÅ¡a âŠskladanje klastrovâŠ, se jasno vidi, da so v tradicionalnem Ärtovju vpisani âŠtoniâŠ, s katerimi se sklada k., med njimi pa niso intervali male sekunde, ampak âŠÄetrtstopinjskiâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠakordâŠ, âŠdiatoniÄni klasterâŠ, âŠgostota, sprememba gostote, stopnje gostoteâŠ, âŠharmoniÄni klasterâŠ, âŠkromatiÄni klasterâŠ, âŠpoliklasterâŠ, âŠsekundni akordâŠ, âŠskladanje klastra⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba iz klastrov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠglasba iz grozdov⊠âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnostâŠ.
â¹APEâº, 304â305; â¹BASSâº, I, 607; â¹BKRâº, I, 260; â¹BOSSâº, 27â28; â¹CANâº, 125; â¹DIBâº, 319â320; â¹EHâº, 49; â¹FRâº, 93â94; â¹GR6âºIV, 504; â¹HIâº, 99; â¹HKâº, 82; â¹KNâº, 50; â¹LAREâº, 344; â¹RANâº, 863; â¹RLâº, 177; â¹SLONâº, 1948; â¹Vâº,143; â¹VOâº,123â124
1 V izvirniku najdemo: »tone-clusters«. V Pojmovniku se vse razÅ¡irjene oblike ANG-pojma prevajajo kot »klaster«, mogoÄe bi bilo tudi kot (tonski) »grozd«, saj med njimi ni pomenskih razlik. Tudi sicer se skrajÅ¡ana oblika uporablja pogosteje od razÅ¡irjene, ki je svojevrstna tavtologija.
2 V izvirniku najdemo »SonoritÀt«, kar je resniÄno »zvoÄnost«, vendar ne v smislu D âŠzvoÄnostiâŠ, po kateri je tehniÄni naziv oz. strokovna beseda, in ne opisna metafora (gl. tudi KR âŠzvoÄnostiâŠ).
