ANG: musique concrÚte, concrete music; NEM: musique concrÚte, konkrete Musik; FR: musique concrÚte; IT: musique concrÚte, musica concreta.
ET: Lat. concretus = (dobesedno) zraÅ¡Äen, zgoÅ¡Äen, od concrescere = zrasti skupaj, zgostiti se, od cum = skupaj, z, in crescere = rasti (â¹KLUâº, 395, 398).
D: 1) »(Naziv za) posebno tehniko skladanja, ki jo je poimenoval njen zaÄetnik Pierre Schaeffer. Konkoretna glasba izhaja iz konkretnega, eksperimentalno realiziranega gradiva, medtem ko se glasba drugaÄe koncipira abstraktno, zapisuje s simboliÄnimi notami in konkretizira Å¡ele z glasbili. Konkretna glasba se je rodila iz ÅŸelje po tem, da se izrazna sredstva razÅ¡irijo kolikor je mogoÄe zunaj tonskih meja, utrjenih v tradicionalni glasbi, ter predstavlja eno izmed zadnjih sorodnih prizadevanj, ki so se pojavila v toku stoletja. Za njen zaÄetek imamo delo Ãtudes aux chemins de fer, aux Touriquets, aux Casseroles, ki ga je leta 1948 realiziral P. Schaeffer, po tem ko se je daljÅ¡i Äas ukvarjal z raziskovanjem âŠÅ¡umov⊠in je priÅ¡el do zamisli, da posnete âŠzvoke⊠uporabi po âŠsistemu⊠âŠmontaÅŸe⊠na gramofonskem kroÅŸniku. Od prvih glasbenih âŠkolaÅŸev⊠je Schaeffer s pomoÄjo svojih sodelavcev preÅ¡el na nadaljnje eksperimentiranje in realizacijo s pomoÄjo magnetofona in ostalih elektroakustiÄnih naprav, med katerimi se na prvem mestu âŠfonogenâŠ, ki omogoÄa tako kromatiÄno kot tudi kontinuirano (glissando) transpozicijo âŠzvoÄnega objektaâŠ; âŠmorfofon⊠in nekateri drugi aparati prav tako izpopolnjujejo tehniÄni postopek, iz katerega izhaja estetski izraz. SrediÅ¡Äe eksperimentiranja in raziskovanja se nahaja v laboratoriju Francoske radio â difuzije in televizije v Parizu, kjer je delovala Groupe de Recherche de musique concrÚte. Pod vodstvom P. Schaefferja so v njej delali Pierre Henry, Jacques Poullin, Michel Philippot, Bernard Collin, Philippe Arthuys in drugi. Po intermezzu, ko so ob asistenci Älanov skupine konkretno glasbo pisalo tudi nekateri ‘zunanji’ skladatelji (D. Milhaud, K. Stockhausen, H. Sauguet, O. Messiaen, P. Boulez, H. Scherchen), je Schaeffer leta 1958 ustanovil Groupe de Recherches Musicales, katere Älani so bili Ivo Malec, Roman Haubenstock-Ramati, Michel Philippot, Yannis Xenakis, Luc Ferrari, François-Bernard Mâche in drugi. Njihov cilj ni bil samo skladanje, temveÄ tudi temeljito in sistematiÄno raziskovanje in odkrivanje znanstvenih metod na podroÄju, ki povezuje glasbo in akustiko.« (â¹MELZâº, II, 359).
2) »âŠEksperimentiâŠ, ki jih je P. Schaeffer delal s âŠÅ¡umiâŠ, so ga leta 1948 pripeljali do ideje, da spreminja âŠzvokeâŠ, posnete na gramofonsko ploÅ¡Äo ali na magnetofonski trak. To je bilo izhodiÅ¡Äe prvih âŠeksperimentov⊠s konkretno glasbo. Äe tradicionalna glasba uporablja âŠzvoke⊠… glasbil, âŠelektronska glasba⊠pa izkljuÄno elektriÄno1 pridobljene âŠzvokeâŠ, potem konkretna glasba Ärpa svojo zgradbo iz vseh podroÄij sliÅ¡nega: iz evropskih in (izvenevropskih) glasbil, iz izvenglasbenega izvira âŠzvokaâŠ, iz naravnih âŠzvokovâŠ, iz elektriÄno proizvedenih âŠÅ¡umov⊠ali âŠzvokovâŠ. Po snemanju na ploÅ¡Äo ali trak se zbirajo fragmenti âŠzvoka⊠in z aparati (npr. s âŠfonogenomâŠ) se ponovno zdruÅŸujejo in meÅ¡ajo. Konkretna glasba izhaja iz predpostavke, da je glasbena vrednost prvin in tako pridobljenih sestavljenih âŠzvokov⊠povsem neodvisna od njihovega porekla in da je povezana izkljuÄno z merili sliÅ¡ne zaznave. Pomembno je, da od teh meril trije âŠparametri⊠(âŠviÅ¡inaâŠ, âŠintenziteta⊠in âŠtrajanjeâŠ), ki jih je âŠelektronska⊠glasba porinila v prvi plan, lahko zaznamujejo le omejeno Å¡tevilo âŠzvokovâŠ, za razliko od stvarnega obilja ‘concret sonore’ glede âŠbarveâŠ, âŠgostoteâŠ, âŠdinamike⊠in drugih lastnosti … Konkretna glasba je naletela na odziv, pa tudi na odpor po celem svetu. âŠMusic for tape⊠W. Ussachevskega in âŠeksperimenti⊠J. Cagea (âŠprepariraniâŠ) so izhajali iz podobnih predpostavk, Honeger, Milhaud, Messiaen, Sauguet, Scherchen in VarÚse pa so naredili vse, da bi se pribliÅŸali konkretni glasbi, leta 1953 se je Boulez od nje spet oddalji. Kljub razliÄnim usmeritvam (po metodi in duhovni nastrojenosti) v âŠeksperimentalni glasbi⊠je konkretna glasba zaÄela dobivati mednaroden vpliv … Äeprav je Répertoire international des studios et des oeuvres (ki ga je priredila Schaefferjeva Groupe de recherches musicales) pokazal postopno pribliÅŸevanje razliÄnih vrst âŠeksperimentalne glasbeâŠ, je pariÅ¡ka skupina ohranila svojo posebnost. NaÄela dela v njej bi lahko opisali takole: Äe je ÅŸe glasba tukaj zato, da bi jo posluÅ¡ali, potem mora tudi âŠeksperimentalna glasba⊠ostati konkretna v smislu, da se raziskovanja lastnosti âŠzvoka⊠ne morejo zadovoljiti s tistim, kar se predstavlja v zapisu ali kot akustiÄni âŠparameterâŠ. Med raznimi ‘âŠzvoÄnimi objekti⊑, ki so nastali na razliÄne naÄine, skladatelj izbira gradivo, ki se mu kot skupek ‘âŠglasbenih objektov⊑ zdi primerno v smislu dela kakega glasbenega jezika. Tudi elektriÄno proizvedeni âŠzvok⊠âŠelektronske glasbe⊠sodi v to zgradbo. Zaradi pomanjkljive ÅŸivosti ne more … nadomestiti obiÄajne (zgradbe). PreuÄevanje objektov in njihovih odnosov je predpogoj za univerzalno raziskovanje âŠstruktur⊠razliÄnih glasbenih jezikov.« (â¹HUâº, 618â619)
KM: Avtor D 1 je Ivo Malec, avtor D 2 pa je Pierre Schaeffer.
V D 1 se âŠelektronska glasba⊠sploh en omenja, v D 2 je stalno prisotna tekmovalnost med konkretno glasbo in ‘elektronsko glasboâŠ, seveda s stalno prikrito kritiko âŠelektronske glasbeâŠ. Ta razlika je zelo pomembna v zgodovini pojma, opozoriti je treba na naslednje:
a) Sam Schaeffer je vedno skuÅ¡al konkretno glasbo razlikovati od âŠelektronske glasbeâŠ. Kakor se vidi v D 2., jo pogosto zamenjuje z âŠeksperimentalno glasboâŠ. V SCHAEFFER 1966: 25 je jasno, kaj se s tem misli: »NajpomembnejÅ¡a t. i. elektronska dela, Beriov Omaggio a Joyce in Stockhausenov Spev mladeniÄa se obraÄata k vsem izvirom âŠzvoka⊠in sproÅŸata dve sprostitvi: ena je v postopku druga pa v estetiki, ki iz nje izhaja. Ni pomembno, da pojem ‘âŠelektronska⊑ ostaja vezan za tako glasbo, ki je pravzaprav âŠelektroakustiÄnaâŠ. Jaz bi preferiral pojem ‘âŠeksperimentalna⊑ zato ker tisti, ki z magnetofonom povezuje instrumentalne in vokalne âŠzvoke⊠ter tiste, ki prihajajo iz elektronskih âŠgeneratorjevâŠ, ne more zanikati, da z njimi eksperimentira.« Ta nadomestek za âŠelektronsko glasbo⊠je seveda treba uporabljati previdno, kakor opozarja KR âŠeksperimenta, eksperimentalne glasbeâŠ.
b) Schaefferjevi nasledniki, tukaj gre za O. Messiaena, so tudi sami iskali nove pojme ki bi Äim boljÅ¡e pokazali razliko med konkretno glasbo in âŠelektronsko glasboâŠ. Tako se npr. leta v MESSEIAEN 1959: 5 skuÅ¡a konkretno glasbo nadomestiti z »glasbenimi raziskavami«: »Stara ‘konkretna glasba’ se zdaj imenuje ‘glasbene raziskave’. Ta manj natanÄen in obseÅŸnejÅ¡i pojem opozarja na spremembo … v Å¡e bolj metodiÄni organizaciji dela, v notaciji partiture, v manjÅ¡i vlogi âŠnakljuÄjaâŠ.« Iz konca D 1 in 2 se prav tako vidi, da sam Schaeffer konkretno glasbo nujno povezuje z raziskovanjem.
c) V EIMERT 1966: 280 leta 1966 z doloÄenim triumfom zavraÄa konkretno glasbo kot »zgodovinski pojem, ki se ga ne da veÄ uporabiti za danaÅ¡njo produkcijo.« Kakor se vidi v D 1 in 2, to ne drÅŸi.
d) Pojem se skuÅ¡a zamenjati z âŠelektroakustiÄno glasboâŠ, v D in KR âŠelektroakustiÄne glasbe⊠pa se opozarja na nenatanÄnost tega pojma.
e) Eden od specifiÄnih pojmov, ki se prav tako povezujejo s konkretno glasbo, je tudi âŠakuzmatika, akuzmatiÄna glasbaâŠ, je pa ta pojem nepriljubljen in preveÄ ezoteriÄen.
O drugih prizadevanjih po uvrÅ¡Äanju konkretne glasbe v âŠelektronsko glasbo⊠kot sploÅ¡ni pojem gl. D 12 in KR â t. 1 âŠelektronske glasbeâŠ.
KR: »ElektriÄno« v zvezi z âŠelektonsko glasbo⊠v D 2 bi bilo treba zamenjati z »elektronskim« (gl. KM âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ, âŠelektroakustiÄnih glasbenih instrumentov⊠in âŠelektronskih glasbenih instrumentov, kjer se opozarja na razliko med »elektriÄnim« in »elektronskim« po â¹EHâº, 74).
Kakor se vidi v D 1, se je pri nas uveljavil prevod FR-pojma, Äeprav se v veÄini strokovne litetature v tujih jezikih, ki je tukaj konsultirana, pojem skoraj redno pojavlja v izvirni FR-obliki, seveda ne brez razloga: dobesedni pomen pojma zlahka omogoÄa prenaÅ¡anje v pomenski kontekst, v katerem ima lahko z njim le posredno povezavo (gl. nor. D in KR âŠstrojne glasbeâŠ).
V bolj poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se zato priporoÄa namesto konkoretne glasbe uporaba izvirnega FR pojma, Å¡e posebej, Äe se â kot z âŠelektronische Musik⊠(gl. KM âŠelektronische Musik⊠in KR âŠelektronske glasbeâŠ) â ÅŸeli poudariti razliko med kölnsko in pariÅ¡ko orientacijo v zaÄetku petdesetih let.
GL: âŠeksperimentâŠ,âŠeksperimentalna glasba⊠(D 3), âŠfonogenâŠ, âŠglasbeni objekt⊠= (objet musical), âŠkolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika skladanja⊠= (collage), âŠmorfofonâŠ, âŠmusic for tape, tape musicâŠ, âŠorganizirani zvokâŠ, âŠstudio za elektronsko glasbo⊠= (âŠstudio za elektronsko glazboâŠ) = (âŠelektronski studioâŠ) , âŠzvokovni objekt⊠= (objet sonore) = (zvoÄni objekt).
USP: âŠakuzmatika, akuzmatiÄna glasbaâŠ, âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠelektroakustiÄna glasbaâŠ, âŠelektrofonska glasbaâŠ, âŠelektronska glasba⊠= (âŠelektronska glasbaâŠ), âŠglasba za trak⊠= âŠ(music for tape, tape music)âŠ, (âŠmusique concrÚteâŠ), âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 u D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠsintetiÄna glasbaâŠ.
â¹APEâº, 67 = »»concrÚte music« (gl. tudi âŠglasbo 20. stoletjaâŠ); â¹BASSâº, II, 126â127 = »musica concreta«; â¹BKRâº, V, 191 = »musique concrÚte«; â¹BKRâº, V, 77 = »musique concrÚte«; â¹BOSSâº, 33â36; â¹CHâº, 296; â¹CP1âº, 241 = »musique concrÚte«;â¹CP2âº, 342 = »musique concrÚte«; (EH), 171 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrÚte«; â¹FRâº, 55â56 = »musique concrÚte«; â¹GRâº, 126 = »musique concrÚte«; â¹GR6âº, VI, 107 = »musique concrÚte«; â¹HIâº, 247 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrÚte«); â¹HKâº, 256 = »musique concrÚte«; â¹HOâº, 241; â¹HVâº, 23â27 = »musique concrÚte«; â¹IMâº, 260 = »musique concrÚte«; â¹JONâº, 178â180 = »musique concrÚte«; â¹KNâº, 141 = »musique concrÚte«; â¹LAREâº, 372â375; â¹Mâº, 549 = »musique concrÚte«; â¹MIâº, I, 576â578; â¹Pâº, 145; â¹RANâº, 192 = »concrÚte music« (gl. tudi ‘elektroakustiÄno glasbo’ kjer se, npr. na str. 280, navaja »musique concrÚte«); â¹RICâº, I, 518â519 = »musica concreta«; â¹SLONâº, 1469 = »musique concrÚte«; â¹Vâº, 147 = »concrete music« (gl. tudi »musique concrÚte« ).
1 V izvirniku je »elektrisch«. Gl. KR.
