KROMATIČNI KLASTER

ANG: chromatic cluster.

ET: GrÅ¡. chrÃŽma = ♩barva♩, v glasbi: vrsta ♩lestvice♩; ♩klaster♩.

D: »(Naziv za) ♩cluster♩, ki je sestavljen iz malih sekund.« (‹FR›, 14).

KM: Za razliko od ♩diatoničnega klastra♩ se k. k. v COWELL 1969 ne omenja, kar ni čudno, če vemo, da se je Cowell povsem zavedal tega, da je lestvični ♩sistem♩ za gradnjo ♩klastrov♩ nehierarhizirana kromatična ♩lestvica♩ (gl. D in KR – t. a ♩klastra♩), katere nehierarhiziranost je hotel zaobiti pri obravnavi oz. konstruiranju ♩klastrov♩ (gl. npr. ♩diatonični klaster♩).

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩klaster♩, ♩kromatika♩ = ♩kromatizem♩.

PRIM: ♩diatonični klaster♩.

KRIÅœNA RITMIKA

ANG: counter–rhythm (gl. KR), cross–rhythm, cross rhythm; NEM: Gegenrhythmus (gl. KR), Polyrhytmik (‹RL›, 740); FR: contre–rhythme (gl. KR), IT: ritmo contrastante (gl. KR).

ET: ♩Ritem♩.

D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 ♩meter♩ proti 6/8 ♩metru♩.« (‹APE›, 74)

2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«

(‹FR›, 19)

3) »(Naziv za) ♩ritem♩, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega ♩metra♩ zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči ♩meter♩ pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)

KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 ♩meter♩ proti 6/8 ♩metru♩ – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto ♩metra♩ v tem kontekstu bolje uporabiti ♩mera♩!) pravzaprav sugerira ♩polimetrika♩. Sicer pa je sploh vpraÅ¡ljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 ♩meter♩ tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 ♩meter♩ izhaja iz sorazmernega zmanjÅ¡anja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 ♩metru♩ na osminko. V D 2 sta k. r. in ♩polimetrika♩ jasno ločena (bimeter je vrsta ♩polimetrike♩ z dvema ♩metroma♩ tj. ♩taktovskima načinoma♩!). V D 3 se k. r. tudi poskuÅ¡a kar se da natančo ločiti od ♩metra (v nadaljevanju je vodilka k: ♩sinkopacija♩ in ♩poliritmika♩).

V D 4 ♩poliritmike♩ se k. r. skuÅ¡a ločiti od ♩poliritmike♩, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejÅ¡i tip. Vendar se tudi tam omenja primer za ♩polimeter♩ (3/8 proti 3/4).

KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki Å¡e zlasti ni sopomenski s prejÅ¡njimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ♩ritem♊«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremiÅ¡ljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.

N. r. je treba jasno ločevati od ♩poliritma♩ in ♩polimetrike♩, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM ♩poliritma♩, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR ♩poliritmike♩). Glede na D 4 ♩poliritma♩ lahko k. r. zares Å¡tejemo za bolj preprosto varianto ♩poliritma♩, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, meÅ¡ati s ♩polimetrom♩. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ♩ritmov♩, vendar znotraj istega ♩metra♩. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (Å¡t. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi ♩iracionalni ritem♩:

KRIŽNI RITEM: Messiaen, Chronochromie

GL: ♩iracionalni ritem♩, ♩polimeter♩ = (♩polimetrija♩) = (♩polimetrika♩), ♩poliritem♩ = (♩poliritmija♩) = (♩poliritmika♩), ♩ritem♩.

‹GR6›, V, 64

KRIÅœNA MODULACIJA

ANG: cross modulation; NEM: Kreuzmodulation.

ET: ♩Modulacija♩.

D »Naziv za moÅŸnost upravljanja s ♩sintetizatorjem♩ z najmanj dvema ♩oscilatorjema z nadzorom napetosti♩, tako da en ♩oscilator♩ upravlja drugega. KriÅŸna modulacija je torej praktično vedno ♩modulacija frekvence♩, ki sluÅŸi predvsem za elektronsko ♩sintezo zvoka♩. (‹EN›, 119)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩modulacija♩.

PRIM: ♩modulacija amplitude♩ = (AM) = (amplitude modulation), ♩modulacija fraze♩ = ♩fazni pomik♩ (D 1), ♩modulacija frekvence♩ = (FM) = (frequency modulation), ♩modulacija zvokov(n)e barve♩.

KRAUT ROCK

ANG: kraut rock; NEM: Kraut Rock, Krautrock.

ET: NEM Kraut = (kisl) zelje; ♩rock, rock glasba♩.

D: »Kraut rock je izraz s katerim Britanci s prijazno prevzetnostjo imenujejo nemÅ¡ko, včasih pa tudi nizozemsko in francosko ♩rock glasbo♩.« (‹KN›, 117).

KR: Kraut rock ni natančen tehnični pojem niti strokovni izraz (gre bolj za določen ÅŸargon ♩rock glasbe♩), se pa pogosto uporablja v anglosaÅ¡kem prostoru za poudarjanje domnevnih razlik med izvirno – torej anglosaÅ¡ko – in »tisto drugo« ♩rock glasbo♩. Iz nejasnosti teh razlik izhaja tudi nenatančen pomen pojma.

GL: ♩rock, rock glasba♩.

‹HK›, 216–217

KONKRETNA GLASBA = (♩MUSIQUE CONCRÈTE♩)

ANG: musique concrÚte, concrete music; NEM: musique concrÚte, konkrete Musik; FR: musique concrÚte; IT: musique concrÚte, musica concreta.

ET: Lat. concretus = (dobesedno) zraščen, zgoščen, od concrescere = zrasti skupaj, zgostiti se, od cum = skupaj, z, in crescere = rasti (‹KLU›, 395, 398).

D: 1) »(Naziv za) posebno tehniko skladanja, ki jo je poimenoval njen začetnik Pierre Schaeffer. Konkoretna glasba izhaja iz konkretnega, eksperimentalno realiziranega gradiva, medtem ko se glasba drugače koncipira abstraktno, zapisuje s simboličnimi notami in konkretizira Å¡ele z glasbili. Konkretna glasba se je rodila iz ÅŸelje po tem, da se izrazna sredstva razÅ¡irijo kolikor je mogoče zunaj tonskih meja, utrjenih v tradicionalni glasbi, ter predstavlja eno izmed zadnjih sorodnih prizadevanj, ki so se pojavila v toku stoletja. Za njen začetek imamo delo Études aux chemins de fer, aux Touriquets, aux Casseroles, ki ga je leta 1948 realiziral P. Schaeffer, po tem ko se je daljÅ¡i čas ukvarjal z raziskovanjem ♊šumov♩ in je priÅ¡el do zamisli, da posnete ♩zvoke♩ uporabi po ♩sistemu♩ ♩montaÅŸe♩ na gramofonskem kroÅŸniku. Od prvih glasbenih ♩kolaÅŸev♩ je Schaeffer s pomočjo svojih sodelavcev preÅ¡el na nadaljnje eksperimentiranje in realizacijo s pomočjo magnetofona in ostalih elektroakustičnih naprav, med katerimi se na prvem mestu ♩fonogen♩, ki omogoča tako kromatično kot tudi kontinuirano (glissando) transpozicijo ♩zvočnega objekta♩; ♩morfofon♩ in nekateri drugi aparati prav tako izpopolnjujejo tehnični postopek, iz katerega izhaja estetski izraz. Središče eksperimentiranja in raziskovanja se nahaja v laboratoriju Francoske radio – difuzije in televizije v Parizu, kjer je delovala Groupe de Recherche de musique concrÚte. Pod vodstvom P. Schaefferja so v njej delali Pierre Henry, Jacques Poullin, Michel Philippot, Bernard Collin, Philippe Arthuys in drugi. Po intermezzu, ko so ob asistenci članov skupine konkretno glasbo pisalo tudi nekateri ‘zunanji’ skladatelji (D. Milhaud, K. Stockhausen, H. Sauguet, O. Messiaen, P. Boulez, H. Scherchen), je Schaeffer leta 1958 ustanovil Groupe de Recherches Musicales, katere člani so bili Ivo Malec, Roman Haubenstock-Ramati, Michel Philippot, Yannis Xenakis, Luc Ferrari, François-Bernard Mâche in drugi. Njihov cilj ni bil samo skladanje, temveč tudi temeljito in sistematično raziskovanje in odkrivanje znanstvenih metod na področju, ki povezuje glasbo in akustiko.« (‹MELZ›, II, 359).

2) »♊Eksperimenti♩, ki jih je P. Schaeffer delal s ♊šumi♩, so ga leta 1948 pripeljali do ideje, da spreminja ♩zvoke♩, posnete na gramofonsko ploščo ali na magnetofonski trak. To je bilo izhodišče prvih ♩eksperimentov♩ s konkretno glasbo. Če tradicionalna glasba uporablja ♩zvoke♩ … glasbil, ♩elektronska glasba♩ pa izključno električno1 pridobljene ♩zvoke♩, potem konkretna glasba črpa svojo zgradbo iz vseh področij sliÅ¡nega: iz evropskih in (izvenevropskih) glasbil, iz izvenglasbenega izvira ♩zvoka♩, iz naravnih ♩zvokov♩, iz električno proizvedenih ♊šumov♩ ali ♩zvokov♩. Po snemanju na ploščo ali trak se zbirajo fragmenti ♩zvoka♩ in z aparati (npr. s ♩fonogenom♩) se ponovno zdruÅŸujejo in meÅ¡ajo. Konkretna glasba izhaja iz predpostavke, da je glasbena vrednost prvin in tako pridobljenih sestavljenih ♩zvokov♩ povsem neodvisna od njihovega porekla in da je povezana izključno z merili sliÅ¡ne zaznave. Pomembno je, da od teh meril trije ♩parametri♩ (♩viÅ¡ina♩, ♩intenziteta♩ in ♩trajanje♩), ki jih je ♩elektronska♩ glasba porinila v prvi plan, lahko zaznamujejo le omejeno Å¡tevilo ♩zvokov♩, za razliko od stvarnega obilja ‘concret sonore’ glede ♩barve♩, ♩gostote♩, ♩dinamike♩ in drugih lastnosti … Konkretna glasba je naletela na odziv, pa tudi na odpor po celem svetu. ♩Music for tape♩ W. Ussachevskega in ♩eksperimenti♩ J. Cagea (♩preparirani♩) so izhajali iz podobnih predpostavk, Honeger, Milhaud, Messiaen, Sauguet, Scherchen in VarÚse pa so naredili vse, da bi se pribliÅŸali konkretni glasbi, leta 1953 se je Boulez od nje spet oddalji. Kljub različnim usmeritvam (po metodi in duhovni nastrojenosti) v ♩eksperimentalni glasbi♩ je konkretna glasba začela dobivati mednaroden vpliv … Čeprav je Répertoire international des studios et des oeuvres (ki ga je priredila Schaefferjeva Groupe de recherches musicales) pokazal postopno pribliÅŸevanje različnih vrst ♩eksperimentalne glasbe♩, je pariÅ¡ka skupina ohranila svojo posebnost. Načela dela v njej bi lahko opisali takole: če je ÅŸe glasba tukaj zato, da bi jo posluÅ¡ali, potem mora tudi ♩eksperimentalna glasba♩ ostati konkretna v smislu, da se raziskovanja lastnosti ♩zvoka♩ ne morejo zadovoljiti s tistim, kar se predstavlja v zapisu ali kot akustični ♩parameter♩. Med raznimi ‘♩zvočnimi objekti♩‘, ki so nastali na različne načine, skladatelj izbira gradivo, ki se mu kot skupek ‘♩glasbenih objektov♩‘ zdi primerno v smislu dela kakega glasbenega jezika. Tudi električno proizvedeni ♩zvok♩ ♩elektronske glasbe♩ sodi v to zgradbo. Zaradi pomanjkljive ÅŸivosti ne more … nadomestiti običajne (zgradbe). Preučevanje objektov in njihovih odnosov je predpogoj za univerzalno raziskovanje ♩struktur♩ različnih glasbenih jezikov.« (‹HU›, 618–619)

KM: Avtor D 1 je Ivo Malec, avtor D 2 pa je Pierre Schaeffer.

V D 1 se ♩elektronska glasba♩ sploh en omenja, v D 2 je stalno prisotna tekmovalnost med konkretno glasbo in ‘elektronsko glasbo♩, seveda s stalno prikrito kritiko ♩elektronske glasbe♩. Ta razlika je zelo pomembna v zgodovini pojma, opozoriti je treba na naslednje:
a) Sam Schaeffer je vedno skušal konkretno glasbo razlikovati od
♩elektronske glasbe♩. Kakor se vidi v D 2., jo pogosto zamenjuje z ♩eksperimentalno glasbo♩. V SCHAEFFER 1966: 25 je jasno, kaj se s tem misli: »NajpomembnejÅ¡a t. i. elektronska dela, Beriov Omaggio a Joyce in Stockhausenov Spev mladeniča se obračata k vsem izvirom ♩zvoka♩ in sproÅŸata dve sprostitvi: ena je v postopku druga pa v estetiki, ki iz nje izhaja. Ni pomembno, da pojem ‘♩elektronska♩‘ ostaja vezan za tako glasbo, ki je pravzaprav ♩elektroakustična♩. Jaz bi preferiral pojem ‘♩eksperimentalna♩‘ zato ker tisti, ki z magnetofonom povezuje instrumentalne in vokalne ♩zvoke♩ ter tiste, ki prihajajo iz elektronskih ♩generatorjev♩, ne more zanikati, da z njimi eksperimentira.« Ta nadomestek za ♩elektronsko glasbo♩ je seveda treba uporabljati previdno, kakor opozarja KR ♩eksperimenta, eksperimentalne glasbe♩.

b) Schaefferjevi nasledniki, tukaj gre za O. Messiaena, so tudi sami iskali nove pojme ki bi čim boljÅ¡e pokazali razliko med konkretno glasbo in ♩elektronsko glasbo♩. Tako se npr. leta v MESSEIAEN 1959: 5 skuÅ¡a konkretno glasbo nadomestiti z »glasbenimi raziskavami«: »Stara ‘konkretna glasba’ se zdaj imenuje ‘glasbene raziskave’. Ta manj natančen in obseÅŸnejÅ¡i pojem opozarja na spremembo … v Å¡e bolj metodični organizaciji dela, v notaciji partiture, v manjÅ¡i vlogi ♩naključja♩.« Iz konca D 1 in 2 se prav tako vidi, da sam Schaeffer konkretno glasbo nujno povezuje z raziskovanjem.

c) V EIMERT 1966: 280 leta 1966 z določenim triumfom zavrača konkretno glasbo kot »zgodovinski pojem, ki se ga ne da več uporabiti za današnjo produkcijo.« Kakor se vidi v D 1 in 2, to ne drşi.

d) Pojem se skuÅ¡a zamenjati z ♩elektroakustično glasbo♩, v D in KR ♩elektroakustične glasbe♩ pa se opozarja na nenatančnost tega pojma.

e) Eden od specifičnih pojmov, ki se prav tako povezujejo s konkretno glasbo, je tudi ♩akuzmatika, akuzmatična glasba♩, je pa ta pojem nepriljubljen in preveč ezoteričen.

O drugih prizadevanjih po uvrščanju konkretne glasbe v ♩elektronsko glasbo♩ kot sploÅ¡ni pojem gl. D 12 in KR – t. 1 ♩elektronske glasbe♩.

KR: »Električno« v zvezi z ♩elektonsko glasbo♩ v D 2 bi bilo treba zamenjati z »elektronskim« (gl. KM ♩električnih glasbenih instrumentov♩, ♩elektroakustičnih glasbenih instrumentov♩ in ♩elektronskih glasbenih instrumentov, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim« po ‹EH›, 74).

Kakor se vidi v D 1, se je pri nas uveljavil prevod FR-pojma, čeprav se v večini strokovne litetature v tujih jezikih, ki je tukaj konsultirana, pojem skoraj redno pojavlja v izvirni FR-obliki, seveda ne brez razloga: dobesedni pomen pojma zlahka omogoča prenaÅ¡anje v pomenski kontekst, v katerem ima lahko z njim le posredno povezavo (gl. nor. D in KR ♩strojne glasbe♩).

V bolj poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se zato priporoča namesto konkoretne glasbe uporaba izvirnega FR pojma, Å¡e posebej, če se – kot z ♩elektronische Musik♩ (gl. KM ♩elektronische Musik♩ in KR ♩elektronske glasbe♩) – ÅŸeli poudariti razliko med kölnsko in pariÅ¡ko orientacijo v začetku petdesetih let.

GL: ♩eksperiment♩,♩eksperimentalna glasba♩ (D 3), ♩fonogen♩, ♩glasbeni objekt♩ = (objet musical), ♩kolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika skladanja♩ = (collage), ♩morfofon♩, ♩music for tape, tape music♩, ♩organizirani zvok♩, ♩studio za elektronsko glasbo♩ = (♩studio za elektronsko glazbo♩) = (♩elektronski studio♩) , ♩zvokovni objekt♩ = (objet sonore) = (zvočni objekt).

USP: ♩akuzmatika, akuzmatična glasba♩, ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D), ♩elektroakustična glasba♩, ♩elektrofonska glasba♩, ♩elektronska glasba♩ = (♩elektronska glasba♩), ♩glasba za trak♩ = ♩(music for tape, tape music)♩, (♩musique concrÚte♩), ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 u D) = ♩avtomatska glasba♩, ♩sintetična glasba♩.

‹APE›, 67 = »»concrÚte music« (gl. tudi ♩glasbo 20. stoletja♩); ‹BASS›, II, 126–127 = »musica concreta«; ‹BKR›, V, 191 = »musique concrÚte«; ‹BKR›, V, 77 = »musique concrÚte«; ‹BOSS›, 33–36; ‹CH›, 296; ‹CP1›, 241 = »musique concrÚte«;‹CP2›, 342 = »musique concrÚte«; (EH), 171 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrÚte«; ‹FR›, 55–56 = »musique concrÚte«; ‹GR›, 126 = »musique concrÚte«; ‹GR6›, VI, 107 = »musique concrÚte«; ‹HI›, 247 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrÚte«); ‹HK›, 256 = »musique concrÚte«; ‹HO›, 241; ‹HV›, 23–27 = »musique concrÚte«; ‹IM›, 260 = »musique concrÚte«; ‹JON›, 178–180 = »musique concrÚte«; ‹KN›, 141 = »musique concrÚte«; ‹LARE›, 372–375; ‹M›, 549 = »musique concrÚte«; ‹MI›, I, 576–578; ‹P›, 145; ‹RAN›, 192 = »concrÚte music« (gl. tudi ‘elektroakustično glasbo’ kjer se, npr. na str. 280, navaja »musique concrÚte«); ‹RIC›, I, 518–519 = »musica concreta«; ‹SLON›, 1469 = »musique concrÚte«; ‹V›, 147 = »concrete music« (gl. tudi »musique concrÚte« ).

1 V izvirniku je »elektrisch«. Gl. KR.

KOMBINATORIČNOST

ANG: combinatoriality.

ET: Lat. combinatio = povezovanje, zveza, od combinare = zdruÅŸiti, spojiti po dva, od predl. cum = skupaj, z, in bini = po dva (‹KLU›, 391, 395); predpona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: »Naziv, ki ga je uvedel skladatelj in teoretik M. Babbitt, za poimenovanje načela konstrukcije ♩dvanajsttonske vrste♩ (ali ♩serije♩), ki jo je prvi uporabil A: Schönberg. V ♩kombinatorični vrsti, seriji♩ se prvih Å¡est not (♩heksakord♩) ♩osnovne oblike vrste, serije♩ lahko kombinira s prvimi Å¡estimi notami ene ali večih njenih transponiranih transformacij (♩transpozicija♩), ne da bi priÅ¡lo do podvajanja vrednosti ♩viÅ¡ine tona♩. Isti odnos se uporablja tudi za drugih Å¡est not vsake od dveh ♩oblik vrste♩. V obeh primerih bo dvanajst not, ki jih tvorita ♩heksakorda♩ v paru, različnih vrednosti ♩viÅ¡ine tona♩. Ta lastnost je posebej pomembna pri vertikalnem povezovanju ♩vrst♩ (ali ♩serij♩), ker ne dovoljuje ponavljanja ♩viÅ¡in tonov♩ v veliki bliÅŸini. Obstajajo tri moÅŸnosti kombinatoričnosti: 1. med ♩osnovno obliko vrste, serije♩ in nekega njenega ♩obrata♩ (drugi ♩hekstakord♩ bo ♩obrat♩ prvega). 2. med ♩osnovno obliko♩ in ♩rakovim postopom♩ (vsaki ♩heksakord♩ bo sam svoj lastni ♩obrat♩). 3. med dvema ♩transpozicijama♩ (drugi ♩heksakord♩ bo ♩transpozicija♩ prvega) … Ta primer je iz Četrtega godalnega kvarteta (1936) A. Schönberga:«

O = ♩osnovna oblika vrste♩ serije

Ob = ♩transpozicija obrata♩ ♩vrste♩ serije (za čisto kvarto)

(‹FR›, 17).

GL: ♩kombinatorična vrsta, serija♩, ♩vrsta♩, ♩osni ton♩, ♩sekundarna vrsta, serija♩, ♩serija♩, ♩simetrična vrsta, serija♩, ♩vsekombinatorična vrsta, serija♩, ♩transpozicija (vrste, serije)♩.

‹GR›, 52; ‹JON›, 50–54; ‹SLON›, 1434–1435; ‹V›, 145 = vodilka k »12-tone techniques (=dvanajsttonske tehnike« – v mnoÅŸini!)

KOMBINATORIČNA VRSTA/SERIJA

ANG: combinatorial set.

ET: ♩Kombinatoričnost♩; ♩serija♩.

D: Naziv za ♩vrsto♩ (ali ♩serijo) v kateri se opazno načelo ♩kombinatoričnosti♩.

GL: ♩agregat♩, (D 2), ♩kombinatoričnost♩, ♩vrsta♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩serija♩, ♩simetrična vrsta, serija♩.

PRIM: ♩nekombinatorična vrsta, serija♩, ♩vsekombinatorična vrsta, serija♩.

‹FR›, 17

KOMATSKA LESTVICA

ANG: comatic scale.

ET: Verjetno od ANG in IT comma = zelo majhen interval (‹GR6›, IV, 590–591; ‹BASS›, I, 610–621)), od grš. kómma = odsek, od kóptein = udarjati, sekati (‹KLU›, 392), vendar s problematično ortografijo, ki bi v ANG morala vsebovati dva m (commatic), kot je v pojmu »commatic temperament (=komatska temperacija)« v ‹OED›, III, 545, kjer ortografija z enim m sploh ne obstaja; gl. KR.

D: »(Naziv za) ♩lestvico♩ s 53 ♩toni♩ v oktavi, ki so jo predlagali futuristični skladatelji okrog leta 1912.« (‹FR›, 16)

KR: V konsultirani literaturi o IT glasbenem ♩futurizmu♩ ni bilo tega pojma. Znano je namreč, da so IT futuristi kazali zanimanje za ♩lestvice♩ z ♩mikrointervali♩, tj. z intervali, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde, ampak, kakor je navedeno v BOSSEUR 1976: 38, to njihovo zanimanje nikoli ni rezultiralo v kakem logičnem ♩sistemu♩ (prim. tudi BROWN 1981–1982: 37–41). Busoni, ki je drugače veljal za pomemben navdih glasbenim futuristom, v BUSONI 1956: 45, kritično komentira leta 1912 njihove poskuse, ter tako polemizira z nekim manifestom anonimnega avtorja, ki je spomladi istega leta bil objavljen v pariÅ¡kem časopisu La liberté. Tam omenja delitev ♩lestvice♩ na 50 intervalov (ne pa na 53, kakor je omenjeno v D). Prav tako iz istega manifesta citira pojme kot sta »komatski klavir« in »komatski orkester« (= »comatische Klaviere«, »comatisches Orchester« – ortografija je spet z enim m; gl. ET), ne omenja pa ♩lestvice♩ s takim poimenovanjem. Pojma se ne omenja niti v Russolovem pisanju o ♩lestvicah♩ v RUSSOLO 1978: 162–163: » … Zdi se mi nepotrebno dodati, da se lahko po ÅŸelji uporablja diatonična ali kromatična ♩lestvica♩, ker ima lahko v enharmonskem ♩sistemu♩ ♩zvok♩ – ♊šum♩ katerokoli intonacijo. Enharmonski ♩sistem♩, ki vsebuje tudi aktualni diatonični ♩sistem♩ in njegove moÅŸnosti, doda tem moÅŸnostim svoje lastne, ki so neskončne. To je glasbeni ♩sistem♩, poleg katerega si ni mogoče zamisliti zapletenejÅ¡ega, glede na naÅ¡e sedanje poznavanje akustike … Končno smo osvojili vse moÅŸnosti. Vse oblike ♩lestvice♩, diatonične …, pitagorejske, temperirane, kromatične in enharmonske.« Tudi Pratella ima leta 1911 v svojem »tehničnem manifestu o futuristični glasbi« (gl. PRATELLA 1972: 46) »atonalitetni tonski način« za sintezo in izhodišče »futuristične melodije«, spet v povezavi s tendenco do »enharmonije«, tj. do ♩sistemu♩ z ♩mikrointervali♩, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde. Pojem »enharmonski ♩sistem♊« in »enharmonija« sta v tem kontekstu povsem razumljiva, vendar pri Russolu obstaja tudi nenavadna izpeljanska »enarmonismo« (= »enharmonizem«), ki v IT ne obstaja (v ‹BASS›, II, 133, se nahaja uveljavljen pojem »enarmonia«) katere pomen je precej nejasen (prim. RUSSOLO 1978: 153–163 in RUSSOLO 1978a). Ravno iz preferiranja tega pojma je jasno, da obstaja majhna verjetnost, da so futuristi zavestno nameravali omejiti moÅŸnosti delitve oktave, kakor trdi D. Pojem je torej treba uporabljati skrajno previdno, ker je vpraÅ¡anje, ali so ga futuristični skladatelji sploh vpeljali in uporabljali, kakor trdi D.

GL: ♩bruitizem♩, ♩futurizem♩, ♩glasba Å¡uma, hrupa♩, ♩intonarumori♩, ♩mikrointervalna lestvica♩, lestvica♩, ♩rumorarmonio♩ = ♩russolofon♩, ♩russolofon♩ = ♩rumorarmonio♩, ♩strojna glasba♩.

KOLEKTIVNA SKLADBA

ANG: collective composition; NEM: kollektive Komposition, kollektives Komponieren.

ET: Lat. collectivus = zbran, od colligere = zbrati, zbirati, od cum = s i legere = nabirati (‹KLU›, 395, 390).

D: »(Naziv za) skladbo, ki nastaja s sodelovanjem več skladateljev. Začetki segajo v obdobje florentinske Camerate. Skladatelji sodelujejo tudi okrog Liszta in Rimski-Korsakovega. Kolektivne skladbe in F-A-E Sonate Dietricha, Schumanna in Brahmsa, potem Genesis N. Shilkreta z deleÅŸi Schönberga, Stravinskega, Milhauda, Tocha in drugih. Kolektivno skladanje je prakticiral tudi P. Schaeffer na svojih ‘Concert collectif’.« (‹EH›, 166)

KM: V GEHLHAAR 1970 se obširno opisuje delo na skladbi z naslovom Ensemble, na kateri je v Darmstadtu od 6. avgusta 1967 dva tedna delala skupina dvanajstih mladih skladateljev pod vodstvom K. Stockhausena. V CHION-REIBEL 1976: 60–62 piše o Schaefferjevem »kolektivnem koncertu«, ki je omenjen v D.

PRIM: ♩kolektivna improvizacija♩.

EVANGELISTI 1966; ‹GR6›, IV, 558–559; ‹VO›, 170–171

error: Content is protected !!