FORMULA

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakÅ¡ne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje 
, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula sploÅ¡no veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (moÅŸnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

FORMULA: Stockhausen, Mantra, 1970.
Sam Stockhausen v STOCKHAUSEN 1978a: 154 jo opisuje tako: »Delo je v celoti nastalo iz tonske formule iz 13 ♩tonov♩, ‘mantre’. Po prvih Å¡tirih ♩akordih♩ ta ‘mantra’ zazveni v zgornjem delu prvega klavirja. Sestavljena je iz Å¡tirih delov, ločena je s pavzami: od 13 ♩tonov♩ ima vsak različno značilnost, od katerih je vsaka merodajna za vsakega od velikih ciklov v delu: 1. pravilno repeticijo; 2. accent z odzvenom1; 3. ‘normalni’ ♩ton♩; 4. hitrejÅ¡e ♩skupine♩ s predtaktom; 5. ‘tremolo’; 6. ♩akord♩; 7. accent z ♩vnihavanjem♩2; 8. ‘kromatično’ povezovanje; 9. staccato; 10. nepravilno repeticijo (‘Morsejeva abeceda’); 11. trilček; 12. ♩vnihavanje♩ s sforzatom; 13. povezovanje z arpeggiom.«
O Stockhausenovi skladbi Formel, ki je omenjena v D 2, gl. BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 7, in ‹LARE›, 603. (V ‹LARE›, 603, je naveden f., vendar v pomenu, ki ni relevanten za terminologijo ♩glasbe 20. stoletja♩.)
KR: Omenjanje »melodij (ali manjšega števila melodij)« v D 2 je povsem deplasirano.
V ‹M›, 554, se shematsko navaja prvih Å¡est ♩tonov♩ iz f. za mantro kot njeno prvo polovico (t. 3–5), vendar se iz povsem nerazumljivih razlogov imenuje »procesna formula« (»Prozeßformel«).
Kot je razvidno iz D 1 in iz KM, bi bilo treba pojem uporabljati izključno v tistem pomenu, ki mu pripada v skladateljski teorji K. Stockhausena, čeprav je koristen kot zamenjava za motiv kot tradicionalni naziv, pri čemer ga ne smemo zamenjevati s ♩celico♩.
GL: ♩celica♩, ♩skladba po formuli♩.
‹L›, 207
1 V izvirniku »Ausschwingakzent«.
2 V izvirniku »Einschwingakzent«.

FORMANT(I)

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deleÅŸnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za ♩alikvotne (harmonične) tone♩, ki od drugih ♩alikvotnih tonov♩ v kakÅ¡nem kompleksnem ♩zvoku♩ odstopajo s svojo ♩intenziteto♩ oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu ♩zvoku♩ določajo, formirajo njegovo ♩barvo♩  « (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za ♩parcialne tone♩, ki se od drugih ♩parcilanih tonov♩ v kakÅ¡nem sestavljenem ♩tonu♩/♩zvoku♩ razlikujejo s svojo ojačano ♩intenziteto♩ zaradi resonance, tako da temu ♩tonu♩/♩zvoku♩ določajo, oblikujejejo njegovo ♩barvo♩ (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni ♩parcialni toni♩, ki so bistvenega pomena za oblikovanje ♩zvokov(n)e barve♩.« (‹HI›, 162)

KM: ♩Variabilna forma♩ III. Boulezove klavirske sonate temelji na moÅŸnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski ♩toni♊« niso harmonijski, temveč harmonični. (♩Alikvotni toni♩ so načeloma sopomenski s ♩harmoničnimi toni♩ v oÅŸjem smislu, vendar f. niso samo ♩harmonični toni♩, temveč tudi vsi drugi ­♩parciali♩, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo ♊šum♩ oz. ♩zvok♩ zvona kot njegovo specifično ♩zvočno barvo♩ – gl. KR ♩harmonija♩).

GL: ♩filter formantov♩ = filter zvokov(n)e barve, ♩filter zvokov(n)e barve♩ = ♩filter formantov♩, ♩sinusni nihaj, ton, val♩ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), ♩osnovni ton♩, ♩ton♩, ♩zvokov(n)a barva♩ = (zvočna barva), ♩zvočni spekter♩ = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: ♩alikvot(i), alikvotni ton(i)♩, ♩harmonija, harmonični ton(i)♩, ♩parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♩.

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k ♩zvokovni barvi♩; ‹RL›, 296–297

FORMALIZEM, GLASBENI

ANG: formalism; NEM: Formalismus.

ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: »SlabÅ¡alni naziv, ki ga je v tridesetih in Å¡tiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Å oÅ¡takoviča, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakrÅ¡ne zveze s formo: nič ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so ÅŸeleli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in Křeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine ♩socialističnega realizma♩) arteficielna.« (‹GR›, 77)

KR: F. ima torej tudi drugi, sploÅ¡ni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»sploÅ¡ni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« – (‹THO›, 72). Prav ta (kritični) pomen je pomemben za ♩glasbo 20. stoletja♩.

GL: ♩realizem, glasbeni♩, ♩socialistični realizem♩.

‹IM›, 132; ‹M›, 533; ‹SLON›, 1448

FONOPLASTIKA

ET: GrÅ¡. phōnᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544); plastiké (tékhnē) = veščina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastičen, iz plássein = oblikovati (‹KLU›, 550).

D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. IznaÅ¡el ga je Branimir Sakač in ga leta 1967 prikazal na ZagrebÅ¡kem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano BroÅ¡ in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveč zvočno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveč prostor in čas v medsebojnem fluktuirajočem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij ÅŸive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (‹MELZ›, I, 593–594)

GL: ♩akcijska glasba♩, ♩glasbeno gledališče♩, ♩happening♩, ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩mixed media (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩multimedia (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩, ♩prostorska glasba♩, ♩totalno gledališče♩, ♩vidna glasba♩.

FONOGEN

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogÚne; IT: phonogÚne, fonogeno.

ET: GrÅ¡. phōnᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); moÅŸno je, da je končnica -gen tudi okrajÅ¡ava ♩generatorja♩.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo ♩zvoka♩ v ♩konkretni glasbi♩. S to napravo se lahko celotni ♩zvokovni spekter♩ prej posnetega gradiva (♊šumov♩, vokalnih ♩zvokov♩, ♩viÅ¡ine tona♩, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni ♩viÅ¡in♩. Te ravni ustrezajo 
 polstopnjam temperirane ♩lestvice♩. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: ♩konkretna glasba♩ = (♩musique concrÚte♩). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48

FOLK ROCK

ANG: folk rock, folkrock, folk-rock 1965; NEM: Folk Rock, Folkrock, Fusion der zwei Stile; FR: folk rock, folkrock, fusion des deux genres; IT: folk rock, folkrock, fusione dei due generi.

ET: ANG folk = ljudstvo; ♩rock, rock glasba♩.

D: »(Naziv za) kombinacijo folklorne glasbe1 z amplificirano instrumentacijo ♩rocka♩, v glavnem z bobni in električnimi godalnimi glasbili (gl. ♩električni glasbeni instrumenti♩ – op. N. G.). Obdelava skladbe Mr. Tambourine Man, ki so jo leta 1965 priredili The Byrds, se nasploÅ¡no pojmuje kot prvi primer te vrste.« (‹RAN›, 319)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi ANG-naziv folk-rock 1965) najbrÅŸ sugerirajo tolmačenje ANG-izvirnika v ‹BR›, 234–235. »Obdelava« v D je prevod ANG-pojma »cover version«: »V ♩popularni glasbi♩ (naziv za) posnetek, v katerem se predeluje kakÅ¡en prejÅ¡nji, po navadi zelo uspeÅ¡en posnetek. Cilj takega posnetka, ki ne nujno, čeprav indirektno lahko prizna izvirnik, je pristop k Å¡irÅ¡emu komercialnemu trgu, pogosto tako, da se izvirnik prilagodi okusom nove, malo drugačne publike (npr. ♩rock♩ obdelave posnetkov ♩rhythm and bluesa♩).« ‹RAN›, 211

GL: ♩rock, rock glasba♩, ♩soft rock♩.

PRIM: ♩country rock♩.

‹HI›, 162; ‹KN›, 73–75

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

FOLKLORIZEM

NEM: Folklorismus.

ET: ANG folk = ljudstvo, lore = nauk, znanje, tradicija (‹KL›, 441; ‹BKR›, II, 671).

D: V terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩ naziv za slogovno orientacijo, v kateri se skladatelj navezuje na različne folklorne vzore.

KM: V ‹V›, 239–242 (= »folk resources«), je ponujenih veliko primerov za f.

KR: Naziv se lahko učinkovito uporablja za označevanje slogovne orientacije, navedene v D, lahko pa ima tudi slabÅ¡alni pomen (gl. npr. D ♩socialističnega realizma♩), posebno v zvezi z nacionalizmom kot negativnim pojmom. (O nacionalizmu v glasbi gl. SEDAK 1993.)

GL: ♩glasba 20. stoletja♩.

PRIM: ♩eksotizem♩.

‹M›, 521

1 Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

FOLK, FOLK GLASBA, FOLK SLOG

ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).

ET: ANG folk = ljudstvo; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanje ipd.

KR: Ta ANG-naziv, ki – kot samostalnik – pred različnimi samostalniÅ¡kimi osnovami dobi pridevniÅ¡ko funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniÅ¡ki funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. ‹GR6›, VI, 693; ‹HK›, 140–143; ‹RAN›, 315–319), Å¡e posebej, če mislimo na sodobne pojave predvsem ameriÅ¡kih folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije1, ki vključuje tudi ljudsko glasbo2« (‹BKR›, 11, 67; prim. ET ♩folklorizma♩). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in druÅŸbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriÅ¡kih druÅŸboslovnih znanostih (ki niso vpraÅ¡anja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in druÅŸbene in/ali kulturne antropologije), temveč bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa včasih tudi takÅ¡en (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniÅ¡ki funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel ♩country (music), country glasba♩ in ♩jug band♩ ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo reÅ¡itev bi morali iskati v večdisciplinarni razpravi, pri čemer – se zdi – ne bi smeli beÅŸati pred reÅ¡itvami, za katere smo se odločili v prevodu D gesel ♩country (music), country glasba♩ in ♩jug band♩, če se ne najdejo natančnejÅ¡i in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniÅ¡ki funkciji, Å¡e posebej, če poimenuje različne ameriÅ¡ke folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehničnega pojma, ker ima tudi sama večkrat neizdiferencirane pomene. Če se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav očitno ne da izogniti s kakÅ¡nim natančnejÅ¡im pojmom na ravni strokovne besede oz. tehničnega pojma.

GL: ♩afro rock♩, ♩ciganska lestvica♩, ♩country (music), country glasba♩, ♩Creole jazz♩, ♩folklorizem♩, ♩folk rock♩, ♩funk(y), funky jazz♩, ♩jug band♩, ♩mersey beat♩, ♩negro spiritual♩ = (spiritual), ♩novomodaliteta♩ = (neomodaliteta), ♩old time jazz♩, ♩popularna glasba♩, ♩primitivizem♩, ♩reggae♩, ♩saudade♩, ♩sintetična lestvica♩, ♩socialistični realizem♩, ♩svetovna glasba♩ (D 3), ♊šanson♩.

1 V izvirniku »Volkskunde«.

2 V izvirniku »Volksmusik«. V ‹L›, 638, se »Volksmusik« izenačuje s ♩popularno glasbo♩ (prim. KR ♩popularne glasbe♩).

FLUXUS

ANG: fluxsus; NEM: Fluxus, Fluxus-Bewegung.

ET: Lat. fluxus = tok, tek, iz fluere = teči; ANG tudi flux = strujanje, izpljunek, hrkelj, krvavitev.

D: 1) »Naziv FLUXUS … je leta 1960 izbral George Maciunas kot naslov za neko revijo, ki je morala predstaviti ideje tistih umetnikov, ki so se v svojih delih odrekli ustaljenih umetniÅ¡kih form in slogov. Revija ni nikoli izÅ¡la. Je pa omenjeno besedo uporabil za prvo serijo koncertov z naslovom ‘NajnovejÅ¡a glasba’, ki jo je Maciunas organiziral v Wiesbadnu (kjer je občasno delal kot oblikovalec v ameriÅ¡ki vojski), od takrat beseda tava po umetnostih kot kakÅ¡en fantom.« (BLOCK-FREYBOURG 1983: 5)

2) »(Naziv za gibanje, ki ga je v New Yorku vzpodbudila) skupina skladateljev, pesnikov in umetnikov … v Å¡estdesetih letih zaradi lastnega … zanimanja za dolgočasje, nevarnost in environmentalizem (gl. ♩okoljska umetnost, environment, environmentalna umetnost♩ – op. N. G.) kot umetniÅ¡ki koncept. Med tistimi, ki so bili povezani s fluxusom, so bili: Eric Anderson, George Brecht, Dick Higgins, Nam June Paik, Thomas Schmit, Jackson MacLow in La Monte Young.« (‹FR›, 31)

KM: F. je G. Maciunas zares utemeljil v Wiesbadnu, kot je navedeno v D 1, čeprav je intenzivno delovanje f. najbolj izrazito v New Yorku, kot je navedeno v D 2.

KR: Naziv je teÅŸko natančno definirati, v glavnem zaradi njegove večdisciplinarnosti, čeprav je f. kot gibanje pomembno pri vzpodbujanju nekaterih pojmov (tudi) v glasbi druge polovice tega stoletja (prim. npr. KM ♩prozne glasbe♩). Tudi v priročni literaturi vlada zmeda določanja njegovega pomena. V ‹THO›, 71–72, se npr. definira kot evropska »akcijska oblika«, sorodna ♩happeningu♩ (čeprav se omenja, da je g. Maciunas njegov utemeljitelj), v ‹GR›, 75, pa se omenja celo Ligeti kot njegov kratkotrajni sodelavec (?!).

GL: ♩akcijska glasba♩, ♩antiglasba♩, ♩okoljska umetnost, environment, environmentna umetnost♩, ♩glasba za branje♩, ♩glasba za oči♩, ♩glasbeno gledališče♩, ♩happening♩, ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩letrizem♩, ♩mixed media (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩multimedia (art)♩, ♩multimedia (art)♩ = ♩intermedia (art)♩ = ♩mixed media (art)♩, ♩nesliÅ¡na glasba♩, ♩performans♩, ♩zasebna glasba♩, ♩prozna glasba♩, ♩totalno gledališče♩, ♩vidna glasba♩, ♩zvokovna poezija♩.

‹CP1›, 239; ‹M›, 557–559; SOHM 1970

error: Content is protected !!