KM: O uporabi izvirnega NEM pojma gl. KR âŠmelodije zvokovnih barvâŠ.
PRIM: âŠmelodija zvokov(n)ih barvâŠ.
KLASTER = âŠCLUSTER⊠= âŠ(TONSKI) GROZDâŠ
AN: cluster, note cluster, tone-cluster, tone cluster; NEM: Cluster, Tonballung, Tontraube; FR: cluster, grappe de sons (â¹ROSâº, 61), grappe sonore (â¹HOâº, 432); IT: cluster, gruppo di suoni/note.
ET: ANG cluster = grozd, kup, roj, skupek; skrajÅ¡ano iz tone-cluster = grozd, skupek âŠtonovâŠ.
D: 1) »… Da bi lahko razlikovali âŠskupine⊠(âŠtonovâŠ), zgrajenih iz sekund, od tistih, zgrajenih s tercami in kvintami, bomo na tem mestu (prve) imenovali klastri.1 Klastri so torej âŠakordiâŠ, sestavljeni iz velikih in malih sekund, ki se ⊠lahko izvajajo iz viÅ¡jih âŠparcialov⊠in so glede na to zvoÄno utemeljeni. Pri ustvarjanju klastrov iz sekund ⊠obstaja velika podobnost z ustvarjanjem (klastra iz terc), (ker) se velike in male sekunde uporabljajo kot velike in male terce ⊠Tako imamo za navadne trozvoke naslednjo formulo: ⊠velika terca z malo terco zgoraj; ⊠mala terca z veliko terco zgoraj; ⊠dve mali terci; ⊠dve veliki terci. Ta formula se lahko prenese v âŠsestav⊠s sekundami, tako da pridemo do toÄnih ustreznic: (1) velika sekunda z malo zgoraj daje, od c, klaster c, d, es; (2) mala sekunda z veliko zgoraj â c, des, es; (3) dve mali sekundi â c, des, eses; (4) dve veliki sekundi â c, d, e. Ti Å¡tirje trozvoki so temelj vseh veÄjih klastrov ⊠ZnaÄilna je kvaliteta âŠharmonijeâŠ, moÅŸnost premikanja znotraj zunanjih âŠtonovâŠ; tj. v spremembah âŠharmonije⊠se notranji glasovi navadno pomikajo znotraj zunanjih meja âŠtonov⊠predhodnega âŠakordaâŠ. Vendar, Äe je âŠlestvica⊠omejena na polstopinjske intervale, oÄitno ni mogoÄe pomikati âŠtonov⊠znotraj zunanjih meja âŠkromatiÄnega klastraâŠ, razen z zamenjavo glasu. Klaster je treba obravnavati kot posamezno enoto, tako kot se obravnava posamezen âŠton⊠âŠÂ« (COWELL 1969: 116â118, 121)
2) » Ko v kakÅ¡nem odlomku prevladujejo âŠakordi⊠s sekundami, ki so sestavljeni preteÅŸÂno brez moÅŸnosti obratov, tako da je veÄina glasov oddaljena za sekundo, se ti âŠakordi⊠imenujejo klastri. To niso pravi âŠsekundni akordiâŠ, delno tudi zaradi svojega doslednega (ozkega â op. N. G.) poloÅŸaja, predvsem pa zaradi pomanjkanja notranjega pomika glasov.« (PERSICHETTI 1961: 126)
3) »Äeprav je klaster, morfoloÅ¡ko gledano, âŠakordâŠ, je njegov zven po kvaliteti drugaÄen. Zaradi maksimalno gostega razporeda svojih âŠtonovâŠ, med katerimi vsak poraja tudi vrsto âŠalikvotnih tonovâŠ, ki Å¡e bolj poveÄujejo âŠgostotoâŠ, klaster dojemamo kot kompakten tonski amalgam, v katerem se izgubljajo eksaktne tonske âŠviÅ¡ineâŠ, ostane pa samo percepcija registra: globoko-srednje-visoko oz. niÅŸje-viÅ¡je. Zato klaster prinaÅ¡a novo zvoÄno kvaliteto â specifiÄno âŠbarvoâŠ, ki je na meji âŠÅ¡umaâŠ. Tudi t. i. âŠbeli Å¡um⊠lahko predoÄimo kot klaster maksimalnega obsega.« (â¹MELZâº, I, 340)
4) »Širina in âŠgostota⊠se lahko menjujeta z dodajanjem in odvzemanjem elementov. Klaster kot âŠzvok⊠lahko stoji ali drsi ⊠Pri meÅ¡anih vokalih in istrumentalnih ansamblih lahko ima ‘notranji del’ klastra, njegova âŠzvoÄnostâŠ2 pomembno vlogo ÅŸe glede na to, v kolikÅ¡ni meri se posamezne skupine izvajalcev dinamiÄno izpostavljajo ali prikrivajo, glede na to, da sploÅ¡ni (âŠzvokâŠ) miruje.« (â¹Gâº, 51)
5) »(Naziv za) âŠakord⊠ali âŠzvokâŠ, ki vsebuje dva ali veÄ intervalov male sekunde ali manj.« (â¹CP1âº, 238)
6) »(Naziv za) kompleksen âŠakordâŠ, v katerem imajo notranji glasovi majhne vrednosti, ker bolj pripomorejo h kompletni mnoÅŸici.« (â¹CP2âº,341)
KM: Oba naÄina zapisa v izvirni ANG-obliki, z in brez vezaja, sta enakovredna, Äetudi je Cowell v COWELL 1969 naziv vedno pisal z vezajem. V â¹HIâº, 99, se pojavlja naziv »note cluster«, ki se sicer ni pojavil nikjer drugje, vendar je moÅŸno, glede na to, da je v ameriÅ¡ki ANG »note« sopomenka âŠtonaâŠ. (â¹IMâº, 389). Samo v â¹Mâº, 551, se pojavlja oblika »tonecluster«. Vâ¹Lâº, 391, in v â¹Pâº, 135, se pojavlja vrsta pojmov v NEM, FR, IT, ki so redki, saj je c. zares internacionalni naziv.
FR-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so neobiÄajni, ker spominjajo na Messiaenove »grappes d’accords« (gl. MESSIAEN 1944: 45), ki nikakor niso c. (prim. npr. âŠresonanÄni akordâŠ).
KR: D prikazujejo Å¡tevilne moÅŸnosti doloÄanja pomenov pojma, vendar tudi Å¡tevilne probleme, na katere pri tem naletimo, Äetudi govorimo o enem od temeljnih pojmov v terminologiji âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ki najbolje zamenjuje âŠakordâŠ. Zato je omenjanje âŠakorda⊠v vseh D (razen v D 1, ki jo bomo posebej komentirali) nepotrebno, saj, kljub vsemu, obstajajo tudi drugi pojmi (âŠagregatâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnostâŠ), ki so lahko bolj podobni k. kot âŠakorduâŠ.
a) V D 1 se naziv omenja in razlaga prviÄ (rokopis COWELL 1969, v katerem je drugo podpoglavje v III. poglavju posveÄeno izkljuÄno k., dokonÄano 1919, vendar je sam Cowell tudi prej uporabljal k. v svoji glasbi, ÅŸe leta 1912 v svoji klavirski skladbi The Tides of Manaunaun â â¹GRâº, 51). Cowell oÄitno ÅŸeli svojo zamisel kar se da dobro opisati v primerjavi s tradicionlanimi vertikalnimi sklopi, zato se nenehno omenja âŠakordâŠ, prav tako kot k. â podobno Schönbergovi argumentaciji za ukinjanje razlik med konsonancami in disonancami v zvezi z âŠemancipacijo disonance⊠â nastane kot »zvokovno utemeljen«, izpeljan iz viÅ¡jih âŠparcialnih tonovâŠ, kar je sicer mogoÄe, vendar niÄ ne pomeni (gl. KR âŠemacipacije disonanceâŠ). Zanimivo je slediti njegovemu prizadevanju, da dokaÅŸe »naravnost« k. tako v razmerju do tradicionalnega âŠakorda⊠kakor tudi glede na njegovo utemeljenost v akustiki, dokler ne prizna, da âŠharmonija⊠v k. ne funkcionira veÄ, ker je njegova osnova nehierarhizirana kromatiÄna lestvica (gl. KM âŠcelostopinjske lestviceâŠ). Nato nujno pride do epohalnega sklepa, da je treba k. v celoti, kakrÅ¡enkoli ÅŸe je, obravnavati kot pred tem, v preteklosti, âŠtonâŠ.
b) D 2 je, po â¹JONâº, 46, »edina od jasnejÅ¡ih definicij klastra«, s Äimer bi se lahko strinjali samo glede potrjene razlike med k. in âŠsekundarnim akordomâŠ, ki je tako ali tako oÄitna.
c) D 3 je vsekakor najboljÅ¡a, saj opozarja na Å¡tevilne lastnosti k., ki se nadalje odraÅŸajo v razliÄnih naÄinih uporabe k. v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, predvsem v izgubljanju razpoznavnosti njegovih konstruktivnih elementov v teksturnih pribliÅŸkih Äisto drugih kvalitet.
V â¹DIBâº, 320, se na to lastnost k. opozarja s sklicevanjem na Cowellovo nihanje pri opredelitvi k. kot âŠakorda⊠in k. kot »samostojne enote«, torej âŠtona⊠(prim. D 1 in t. a v KR): »V doloÄenih primerih je cluster lahko âŠakord⊠âŠ, drugiÄ samo âŠtonâŠ. NiÄ jasneje ne pojasni, kako se harmoniÄni fenomen pretvarja v âŠbarvo⊠âŠÂ« âŠBeli Å¡um⊠kot k. je moÅŸen ob domnevi, da je k. sestavljen iz intervalov, ki so (veliko) manjÅ¡i od (temperirane) male sekunde, o Äemer se na tem mestu povrÅ¡no govori v D 5 (gl. spodaj t. e). Vendar bi bilo »alikvotne tone« bolje zamenjati s »parcialnimi toni« (gl. KR âŠalikvota, alikvotnih tonovâŠ).
d) V D 4 se opisujejo postopki, s katerimi k. dobiva svoje »notranje şivljenje«, tako da je ta le nadaljevanje D 3 (podrobneje o tem gl. KAGEL 1959).
e) D 5 in 6 je treba analizirati v celoti, saj imata istega avtorja, Äetudi izhajata iz dveh razliÄnih viroGL: medtem ko se lahko D 6 oÄita raba âŠakordaâŠ, je D 5 le delno povrÅ¡na (gl. BLUMRÃDER 1981a: 8), ker se intervali, manjÅ¡i od male sekunde, torej âŠmikrointervaliâŠ, resniÄno uporabljajo pri âŠskladanju klastrovâŠ. V primeru Åœalne glasbe za ÅŸrtvami HiroÅ¡ime Pendereckega, ki v KR prinaÅ¡a âŠskladanje klastrovâŠ, se jasno vidi, da so v tradicionalnem Ärtovju vpisani âŠtoniâŠ, s katerimi se sklada k., med njimi pa niso intervali male sekunde, ampak âŠÄetrtstopinjskiâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠakordâŠ, âŠdiatoniÄni klasterâŠ, âŠgostota, sprememba gostote, stopnje gostoteâŠ, âŠharmoniÄni klasterâŠ, âŠkromatiÄni klasterâŠ, âŠpoliklasterâŠ, âŠsekundni akordâŠ, âŠskladanje klastra⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba iz klastrov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠglasba iz grozdov⊠âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnostâŠ.
â¹APEâº, 304â305; â¹BASSâº, I, 607; â¹BKRâº, I, 260; â¹BOSSâº, 27â28; â¹CANâº, 125; â¹DIBâº, 319â320; â¹EHâº, 49; â¹FRâº, 93â94; â¹GR6âºIV, 504; â¹HIâº, 99; â¹HKâº, 82; â¹KNâº, 50; â¹LAREâº, 344; â¹RANâº, 863; â¹RLâº, 177; â¹SLONâº, 1948; â¹Vâº,143; â¹VOâº,123â124
1 V izvirniku najdemo: »tone-clusters«. V Pojmovniku se vse razÅ¡irjene oblike ANG-pojma prevajajo kot »klaster«, mogoÄe bi bilo tudi kot (tonski) »grozd«, saj med njimi ni pomenskih razlik. Tudi sicer se skrajÅ¡ana oblika uporablja pogosteje od razÅ¡irjene, ki je svojevrstna tavtologija.
2 V izvirniku najdemo »SonoritÀt«, kar je resniÄno »zvoÄnost«, vendar ne v smislu D âŠzvoÄnostiâŠ, po kateri je tehniÄni naziv oz. strokovna beseda, in ne opisna metafora (gl. tudi KR âŠzvoÄnostiâŠ).
KANSAS CITY JAZZ
ANG: Kansas City jazz, Kansas-City-jazz; NEM: Kansas-City-Jazz; FR: Kansas City Jazz, Kansas City jazz, Kansas-City-jazz; IT: Kansas City jazz, Kansas-City-jazz, stile Kansas City.
ET: Kansas City = mesto v ZDA; âŠjazzâŠ.
KR: »(Naziv za slog v âŠjazzuâŠ, ki so ga) med letoma 1925 in 1935 v Kansas Cityju … razvili orkestri Andyja Kirka, Jaya McShanna, Bennyja Motena in Counta Basieja … Nasproti âŠkolektivni improvizaciji⊠New-Orleans-sloga je za Kansas-City-Jazz znaÄilno muziciranje, v katerem se solistiÄni parti spremljajo s t. i. âŠriffi⊠… Teme so zelo jedrnate, enostavne, pomembno vlogo pa ima âŠbluesâŠ, ki dobiva obliko âŠboogie-woogieaâŠ. Kansas-City-Jazz je pomembna slogovna faza, ki pripravlja razvoj sodobnega âŠjazza⊠… ter âŠbebopa⊠in âŠcool jazzaâŠ.« (â¹MELZâº, II, 300; â¹HIâº, 229)
KR: Ortografija s vezaji je redkejša od tiste brez, se pa lahko obe uporabljata enakovredno.
âŠKolektivno improviazcijo⊠v D je boljÅ¡e nadomestiti s âŠskupinko improvizacijo⊠ker se v tem Pojmovniku ti dve vrsti âŠimprovizacije⊠skuÅ¡ata pomesko razllikovati. Ne ena ne druga pri tem ne sodita v âŠprosto improvizacijoâŠ.
GL: âŠbebop⊠= âŠbop⊠= âŠrebopâŠ, âŠbluesâŠ, âŠboggie-woogieâŠ, âŠvool jazzâŠ, âŠjazzâŠ, âŠriffâŠ.
â¹BASSâº, II, 629 = »Kansas City, stile«; â¹BKRâº, II, 273; â¹FRâº, 46â47; â¹GRJâº, I, 624; â¹HOâº, 529; â¹HUâº, 438
KALIPSO = CALYPSO
KALEIDOFON
AN: kaleidophon; NEM: Kaleidophon.
ET: GrÅ¡. kalós = lep; eîdos = lik, oblika; phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
D: 1) »(Naziv za) zgodnji âŠelektronski glasbeni instrumentâŠ, vrsto âŠelektronskih orgelâŠ, ki ga je konstruiral Nemec J. Mager kot predhodnika âŠsferofona⊠in âŠpartiturofonaâŠ.« (â¹FRâº, 46)
2) »(Naziv za) napravo za nadzor âŠsintetizatorjaâŠ, ki ga je na zaÄetku sedemdesetih let razvil âŠrockâŠ-glasbenik D. Vorhaus. Opremljen je, kot âŠelektriÄna kitaraâŠ, z vratom, na katerem so namesto strun nameÅ¡Äeni trakovi, obÄutljivi na dotik.« (â¹RUFâº, 228)
KR: Glede na napaÄno datacijo nastanka âŠelektrofona⊠v â¹FRâº, 27 (gl. KR âŠelektrofonaâŠ), je vpraÅ¡ljivo, ali je kaleidofon predhodnik âŠsferofona⊠in âŠpartiturofonaâŠ, kakor trdi D 1. V â¹GRIâº, II, 351, se kaleidofon v smislu D 1 definira le kot »enoglasni elektronski instrument⊠s klaviaturo, ki ga je izumil Jörg Mager«, torej s âŠsferofonom⊠in âŠpartiturofonom⊠ga povezuje le ime konstruktorja. (gl. D in KR âŠsferofonaâŠ).
GL: âŠelektrofonâŠ, âŠelektronski flasbeni instrumentiâŠ, âŠpartiturofonâŠ, âŠsferofonâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer).
KAKOFONIJA
ANG: cacophony; NEM: Kakophonie, Missklang; FR: cacophonie; IT: cacofonia.
ET: GrÅ¡. kakophÅnÃa, od kakós = slab, hudoben (â¹DUDâº, 320); phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
D: »(Naziv za) neprijeten vtis, ki ga daje neki glasbeni odlomek ali vrsta âŠakordov⊠zaradi ostrih, nakopiÄenih disonanc v horizontalni in vertikalni smeri. Izraz kakofonija ima le relativen smisel, odvisen od evolucije glasbenih izraznih sredstev. Å tevilna dela, ki so jih sodobniki vÄasih imenovali za kakofoniÄna (opere R. Wagnerja), so ÅŸe zdavnaj izgubila ta epiteton, ker na poznejÅ¡e generacije ne delujejo veÄ kakofonsko.« (â¹MELZâº, II, 294)
KM: NEM pojem »Missklang« se nahaja v â¹BRâº, 177, in v â¹HIâº, 227, v â¹Lâº, 291, ga pa ni.
KR: Pridevnik »kakofoniÄen«, ki je naveden v D, je napaÄen, ker samostalnik ni »kakofonika«, temveÄ kakofonija. Ustrezneje je torej »kakofonski«.
Äeprav je v D dobro poudarjena zgodovinska dimenzija pojma, se v terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠pogosto uporablja, s Äimer je upraviÄena njegova prisotnost v tem Pojmovniku.
â¹BASSâº, I, 428; â¹FRâº, 13; â¹HOâº, 132; â¹LAREâº, 216; â¹Pâº, 126; â¹RICâº, I, 356
JUNGLE MUSIC, JUNGLE STYLE
ANG: jungle music, jungle style, jungle style 1920; NEM: jungle music, jungle style, »Urwald«-Stil; Dschungelstil; FR: jungle music, jungle style, style »jungle«; IT: jungle musik, jungle style, stile »giungla«.
ET: ANG jungle = dÅŸungla, pragozd.
D: »Pojem, ki se ga uporablja za opisovanje vrste âŠjazza⊠iz dvajsetih in tridesetih let, ki je vsebovala psevdoafriÅ¡ke glasbene uÄinke â posebej tam-tame, nenavadne âŠharmonijeâŠ, ‘primitivne’ âŠlestvice⊠(ponavadi âŠpentatonske⊠in âŠcelostopinjskeâŠ). Äeprav se prvine tega sloga lahko odkrijejo v (skladbi) March of the Cacoceers (1902) … Willa Mariona Cooka …, je izrazne moÅŸnosti ÅŸanra najbolj realiziral Duke Ellingtton … v skladbah East St. Louis Toodle-o (1926), … The Mooche (1928), Jungle Nights in Harlem (1930), Echoes of the Jungle (1931) in Ko-Ko (1949).« (â¹GRJâº, I, 639)
KR: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od izvirnika (kot tudi ANG-pojem »jungle style 1920«) so predlagani v â¹BRâº, 236â237, ter najbolje dokazujejo, da je tudi v slovenÅ¡Äini moÅŸno uporabljati le izvirne ANG-pojme.
GL: âŠjazzâŠ.
â¹BASSâº, II, 25; â¹HIâº, 226
JUMP; HARLEM JUMP
ANG: jump, Harlem jump; NEM: Jump, Jump-Stil, Harlem-Jump, Harlem-jump, Sprung; FR: jump, Harlem jump, saut; IT: jump, Harlem jump, salto.
ET: ANG jump = skok; Harlem = Ärnska Äetrt v New Yorku.
D: »(Naziv za) slog âŠjazzaâŠ, ki so ga v dvajsetih in tridesetih letih razvile Ärnske skupine iz Harlema, Äetrti New Yorka. Temelji na harmonsko preprostem, dvanajsttaktnem âŠbluesu⊠kot âŠchorusuâŠ, ki mu je pogosto dodana Å¡e ena refrenska uvodna kitica; spremljava se izvaja v âŠritmu⊠âŠboogie-woogieâŠ, v hitrem tempu; poudarki so ostri, s poudarjenjim fraziranjem v âŠoffbeatuâŠ. Slog muziciranja in plesa s svojim âŠritmom⊠in zibanjem spominja na âŠswingâŠ, plesni koraki pa so pospremljeni s skoki, od koder izvira naziv jump … Iz Harlem Jumpa se je razvil … âŠRhythm and BluesâŠ.« (â¹MELZâº, II, 75)
KM: Nekateri NEM-, FR- in IT-ustreznice, kot prevodi ANG-izvirnika, so ponujene v â¹BRâº, 198â199.
KR: Kakor je videti v â¹BRâº, 189â99, je nesmiselno prevajati pojem, ker se s tem zvede na svoj sploÅ¡ni smisel in preneha biti tehniÄni pojem oz. strokovni izraz.
GL: âŠbluesâŠ, âŠboogie-woogiwâŠ, âŠjazzâŠ, âŠoff-beatâŠ, âŠrhythm and bluesâŠ, âŠswingâŠ.
PRIM: âŠharlemski slogâŠ.
â¹BASSâº, II, 624; â¹BKRâº, II, 172 = vodilka k âŠrhythm and bluesâŠ; â¹GRJâº, I, 639; â¹HIâº, 226; â¹HKâº, 174; â¹HUâº, 432 = vodilka k âŠrhythm and bluesâŠ
JUKE BOX, DÅœUBOKS
ANG: jukebox, juke-box, juke box, music box (gl. KM); NEM: Juke Box, Musikbox, Musikautomat (gl. KM); IT: jukebox, juke-box, juke box.
ET: ANG juke = poceni gostilna ob cesti; box = Å¡katla (â¹DEâº, 558).
D: »(Naziv za) avtomatski gramofon z razliÄnimi ploÅ¡Äami, v glavnem s âŠpopularno glasboâŠ, ki deluje tako, da se vanj vrÅŸe kovanec ter s pritiskom na gumb izbere ÅŸeleno pesem. Naprave tega tipa izvirajo iz poznega 19. stoletja, najbolj pa so se razÅ¡irile sredi 20. stoletja v restavÂracijah in barih.« (â¹RANâº, 422)
KM: V D se »music box« ne omenja. V â¹RANâº, 520, pa je navedena alineja »music box« z napotkom k »avtomatskim glasbilom«. Pod to alinejo v â¹RANâº, 61â63, se seveda omenja »music box«, se pa juke box sploh ne omenja. V â¹HIâº, 226, se juke box navaja z napotkom k »music box« (â¹HIâº, 304), pomen tega pojma pa je doloÄen kot enak juke boxu.
KR: »Music box« (kot tudi NEM »Musikautomat «) ima oÄitno Å¡irÅ¡i pomen, tako da je juke box samo specifiÄna podvrsta, v smislu iz D.
Ortografija je razliÄna, se pa lahko enakovredno uporabljajo vse oblike. V slovenÅ¡Äini je moÅŸna tudi ortografija »dÅŸuboks«.
GL: âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, II, 624; â¹ENâº, 110; â¹GR6âº, IX, 746; â¹HKâº, 202; â¹KNâº, 106
JUG BAND
ANG: jug band; NEM: Jug Band, IT: jug band.
ET: ANG jug = (glineni) vrÄ; âŠbandâŠ.
D: »(Naziv za) instrumentalni ansambel, ki se je razvil med ameriÅ¡kimi Ärnci v dvajsetih in tridesetih letih. V âŠbandu⊠se v glavnem uporablja le en vrÄ … kot basovnsko glasbilo … V âŠbandu⊠se uporabljajo Å¡e godala in brenkala ter kako melodiÄno glasbilo, kot npr. orglice ali kazoo. Skupin Dixieland Jug Blowers, od katere izvirajo najstarejÅ¡i posnetki, je obÄasno uporabljala tudi dva vrÄa, npr. v Skip Skat Doodle Do (1926), ali pa celo tri rogove, npr. v Southern Shout (1927). âŠJazzâŠ-klarinetist Johhny Dodds je igral z njimi na nekaterih posnetkih, âŠjazzâŠ-pianist Clarence Williams je prav tako rad igral na vrÄu, npr. v Chizzlin’ Sam (1933). VrÄ se najpogosteje povezuje s skupinami, ki izvajajo folk âŠbluesâŠ. Memphis Jug Band Willa Shadea in Jug Stompers Gusa Cannona … sta najpomembnejÅ¡a med zgodnjimi bandi … V vaÅ¡kih obmoÄjih se je nadaljevala uporaba vrÄa kot folklornega glasbila, Äeprav je v tridesetih letih izgubil priljubljenost na posnetkih. V revivalu folk-glasbe1 v Å¡estdesetih letih so beli izvajalci na kratko ponovno vpeljali jug bande, ki so izvajali glasbo v idiomu âŠbluesaâŠ. (â¹GR6âº, IX, 746)
KM: V â¹HIâº, 226 (v geslu âjug»), se poudarja, da vrÄ kot glasbilo izvira iz afriÅ¡ke folklore, povezuje pa se z âŠwashboardom⊠in âŠskiffle bandom⊠ter se poudarja njegov pomen v spremljanju âŠbluesaâŠ.
KR: Äeprav pojem oÄitno temelji na uporabi vrÄa kot (netipiÄnega) glasbila, ga Å¡e vedno ni primerno prevajati (kot npr. »skupina z vrÄem«, »ansambel z vrÄem« itn.), tako kot tudi âŠsteel band⊠ali âŠwashboard band⊠. Kakor se vidi iz prevoda D, je bilo vseeno treba »jug« kot glasbilo prevesti v slovenÅ¡Äino. V veÄjem delu konsultirane literature se pojem uporablja v izvirni ANG obliki.
1 V izvirniku piÅ¡e »folk music«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk-slogaâŠ.
GL: âŠbandâŠ, âŠbluesâŠ, âŠjazzâŠ.
PRIM: âŠskiffle, skiffle band, skiffle groupâŠ, âŠsteel bandâŠ, âŠwashboard, washboard bandâŠ.
â¹BASSâº, I, 256; â¹GRIâº, II, 334; â¹GRJâº, I, 639; â¹RANâº, 442