Avtor: leon

ANG: timbre modulation; NEM: Klangfarbenmodulation, Filtermodulation.

ET: ♦Modulacija♦.

D: »(Naziv za) postopek v elektrosnki ♦sintezi zvoka♦ v katerem se razen ♦višine♦ in ♦intenzitete♦ modulira tudi ♦zvočno barvo♦. Lahko govorimo tudi o ♦modulaciji♦ ♦zvokov(n)ega spektra♦.« (‹EH›, 161–162)

KM: »sprememba amplitud nihajev … ne deluje le na spremembo ♦intenzitete♦, temveč tudi na spremembo ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹EH›, 162)

KR: KM je v določenem nasprotju z D. Modulacija zvočne barve namreč pomeni isto kot katera koli elektronska ♦modulacija♦, ker vsaka izmed njih vpliva na spremembo ♦zvokov(n)ega spektra♦ in posledično tudi ♦zvokov(n)e barve♦. V ‹EH›, 319–320, je navedeno tudi ♦modulacija♦ ♦zvokov(n)ega spektra♦, ki seveda pomeni isto.

Pomena pojma v ‹CP1›, 243 (»♦zvok♦, ki se premika kontinuirano in enakomerno od ene ♦barve♦ do druge«), in v ‹CP2›, 243 (»počasna sprememba ♦barve♦«), sta povsem nepomembna.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦mdulacija faze♦ = ♦fazni pomik♦ (D 1), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation).

‹FR›, 93; ‹HU›, 97–99

ANG: modulator; NEM: Modulator; FR: modulateur; IT: modulatore.

ET: Lat. modulator = ki meri po pravilu, učitelj glasbe, glasbenik.

D: »(Naziv za) katero koli napravo, ki se v ♦elektronski glasbi♦ uporablja za spremembo (♦modulacijo♦) zvočnih ♦signalov♦.« (‹GR6›, XII, 456)

KM: V D je seveda mišljena ♦elektronska glasba♦ v najširšem pomenu.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦obročasti modulator♦ = (ring modulator) = (RM).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 302–303; ‹EH›, 207; ‹EN›, 154; ‹FR›, 53; ‹HO›, 624; ‹L›, 366; ‹P›, 188; ‹POU›, 226; ‹RAN›, 505; ‹V›, 493

ANG: frequency modulation; NEM: Frequenzmodulation; FR: modulation de fréquence, modulation en fréquence; IT: modulazione di frequenza.

ET: ♦Modulacija♦; lat. frequentia = pogostost, od frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) spremembo (♦modulacijo♦) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo ♦sintetizatorja♦ – tudi za ♦sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 16) Že najbolj preprosti primer modulacije frekvence oz. ♦modulacije♦ nekega ♦sinusnega nihaja♦ z drugim ♦sinusnim nihajem♦, ustvarja novo obliko nihaja z drugačnim ♦zvočnim spektrom♦. Če je npr. nosilna frekvenca a = 1000 Hz, frekvenca s katero se modulira pa je b = 200 Hz, potem bo nastala oblika nihaja sestavljena iz nihajev na frekvencah od 1000 Hz, 1200 Hz (= a♦b), 1400 Hz (=a♦2b), 1600 Hz (=a♦3b) itn. ter od 800 Hz (=a-b), 600 Hz (=a-2b) itn … Ustvarjanje ♦zvoka♦ v ♦sintetizatorju♦ v osnovi temelji na načelu modulacije frekvence z več ♦generatorji sinusnega tona♦, ki se povezujejo s posebnimi algoritmi (♦algoritemski sintetizator♦).« (‹EN›, 86–87)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na ultrakratkem valnem območju« (‹EN›, 87). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti ♦sinteze zvoka♦.

KR: FR pojma »modulation en fréquence«, ki je naveden v ‹P›, 85, ne najdemo nikjer v konsultirani literaturi.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦modulator♦, ♦sinteza z modulacijo frekvence♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹CP1›, 238; ‹DOB›, 168–169; ‹EH›, 104–105; ‹EN›, 86–87; ‹FR›, 32; ‹GR›, 78; ‹HI›, 164; ‹HU›, 92–95; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 220–225

ANG: phase shifting; NEM: Phasenmodulation, Phasenverschiebung.

ET: ♦Modulacija♦; ♦faza♦.

D: »Naziv za modulacijo faze nekega nihaja. Uporablja se za proizvajanje različnih elektronskih učinkov (npr. v phaserju ali flangerju) ali pa v elektronski ♦sintezi zvoka♦.« (‹EN›, 175)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦faza♦, ♦modulacija♦.

PRIM: ♦fazni pomik♦ (D 1), ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹EH›, 251–252

ANG: amplitude modulation; NEM: Amplitudenmodulation; FR: modulation d’amplitude, modulation en amplitude (gl. KR); IT: modulazione d’ampiezza.

ET: ♦Modulacija♦; lat. amplitudo = velikost, prostornost, od amplus = obsežen, prostoren, velik (‹KLU›, 26).

D: »(Naziv za) spremembo (♦modulacijo♦) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo ♦sintetizatorja♦ – tudi za ♦sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 16)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na dolgovalnem, srednjevalnem in kratkovalnem območju« (‹EN›, 17). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti ♦sinteze zvoka♦.

KR: FR pojma »modulation en amplitude«, ki je naveden v ‹P›, 19, ne najdemo nikjer v pregledani literaturi.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija faze♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

BLUMRÖDER 1983: 18; CHION-REIBEL 1976: 229–230; ‹CP1›, 273; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 20; ‹FR›, 5; ‹GR›, 18; ‹HI›, 29; ‹HU›. 95–97; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 210

ANG: modulation; NEM: Modulation; FR: modulation; IT. modulazione.

ET: Lat. modulari = meriti, prilagoditi, skladno peti, od ♦modus♦ = ♦mera♦, količina, pravilo, način (‹KLU›, 484).

D: »Skupni naziv za določeno spremembo ♦signala♦ ♦z ♦modulatorjem♦. Pri elektronski obdelavi nekega ♦signala♦ lahko načeloma temu ♦signalu♦ spremenimo kateri koli ♦parameter♦. (‹EN›, 153)

KM: V terminologiji glasbe tonalitetne tradicije se pod modulacijo razume predvsem prehode med ♦tonalitetami♦. V širšem smislu se razume spremembo na splošno (npr. spremembo ♦metra♦ – in včasih tempa – v ♦metrski modulaciji♦). Tukaj pa se omejujemo na najožji pomen pojma, tj. na njegov pomen v ♦elektronski glasbi♦. V ‹FR›, 53, je na ta specifičen pomen modulacije v ♦glasbi 20. stoletja♦ opozorjeno tako, da je sam pojem (»modulation«) označen kot »electronic« (= »elektronska modulacija«).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulator♦, ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM).

PRIM: ♦fazni pomik♦ (D 1) = ♦modulacija faze♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹BKR›, III, 140; BLUMRÖDER 1983: 18–20; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 207; ‹GR›, 123; ‹GRI›, II, 675–676; ‹GR6›, XII, 456; ‹HI›, 295; ‹HO›, 626; ‹HU›, 92; ‹L›, 365; ‹LARE›, 1045; ‹P›, 188; ‹RAN›, 505; ‹HU›, 582; ‹V›, 493

ANG: module; NEM: Modul; FR: module.

ET: Lat. modulus = ♦mera♦, merilo (‹DUD›, 464).

D: Naziv za napravo z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi (npr. dimenzijami) z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se jo zlahka priklopi na kak večji ♦sistem♦, npr. na ♦sintetizator♦.

KM: Pojem se, v povsem specialističnem pomenu, ki ga tukaj ne bomo obdelali, uporablja v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (gl. ‹GUI›, 111–112).

GL: ♦modulski sintetizator♦, ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM), ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹EH›, 207; ‹EN›, 153; ‹FR›, 53; ‹HU›, 90

ANG: blue noise; NEM: blaues Rauschen.

D: 1) »(Naziv za) ♦signal♦, ki se ne ponavlja, je brez ♦višine♦, ki vsebuje vse slišne frekvence s povečanjem relativne amplitude višjih frekvenc.« (‹FR›, 10)

2) »(Naziv za) vrsto elektronskega ♦šuma♦, katerega značilnosti so nasprotne značilnostim ♦roza šuma♦.« (‹EN›, 188)

GL: ♦šum♦.

PRIM: ♦beli šum♦, ♦črni zvok♦, ♦obarvani šum♦, ♦roza šum♦ .

ANG: modern jazz; NEM: modern Jazz; IT: modern jazz, jazz moderno (gl. KR).

ET: ANG modern = moderen (prim. ♦moderna glasba♦); ♦jazz♦.

D: »Splošni naziv za poskuse ‘moderniziranja’ ♦jazza♦, ki so se pojavili v ♦cool jazzu♦ okrog leta 1953 oz. za poskuse, da se s harmoničnimi, kontrapunktičnimi, zvokovnimi in oblikovnimi sredstvi ♦jazz♦ naredi bolj subtilen, v smislu današnje umetniške glasbe. Razvoj se je začel na Zahodni obali ZDA (San Francisco, Los Angeles). V tem ♦West Coast jazzu♦, pri profiliranju katerega so sodelovali v glavnem beli glasbeniki (G. J. Mulligan, S. Rogers, J. Guiffre), je nastala elegantno-kontrapunktna … vrsta muziciranja, pogosto na temelju rafiniranih ♦aranžmajev♦ … Na Vzhodni obali ZDA, v New Yorku kot središču, se je razvil ♦East Coast jazz♦ …, bolj ekspresivna in vitalna sem v modern jazzu.« (‹HU›, 580)

KM: V ‹GRJ›, II, 117, se (pravilno) opozarja, da se pojem ne nanaša na ♦free jazz♦, čeprav se je ta razvil istočasno.

KR: Ne priporočamo uporabe slovenskega prevoda pojma (»sodobni jazz«), ker je s tem lahko označen sodobni ♦jazz♦ v celoti (kot tudi npr. ♦sodobna glazba♦), ne pa poseben slog v ♦jazzu♦ Zato se tudi v NEM, FR in IT uporablja izvirna ANG oblika. V ‹BASS›, Ill, 165, se uporablja IT prevod pojma, vendar v drugem, napačnem pomenu: »Pojem, s katerim se označujejo nove oblike v ♦jazzu♦ , ki so nastale z dozorevanjem ♦bebopa♦ v štiridesetih letih in pozneje.«

GL: ♦cool jazz♦, ♦East Coast jazz♦, ♦jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦West Coast jazz♦.

‹BKR›, III, 139; ‹HI›, 295; ‹IM›, 295; ‹RAN›, 502

ANG: modernism.

ET: ♦Moderna glasba♦.

D: »Naziv, ki je najbolj običajen v ameriških besedilih o glasbi tridesetih let (prim. ♦moderna glasba♦), ko je bilo vse skladatelje, kot so Varèse, Bartók, Stravinski, Cage, Antheil, Webern in Copland, mogoče opisati kot moderniste ali celo ultramoderniste. V pisanju o sodobni kulturi pojem ‘moderno gibanje’ pomeni novo občutljivost, ki se je pojavila okrog I. svetovne vojne in ki se je izražala skozi slike Kandinskega in Picassa, skozi romane Joycea in Prousta ter skozi glasbo Schönberga in Stravinskega. Gibanje naj bi izgubilo pomembnost v šestdesetih letih; od tod prihaja izum neverjetnega pojma ♦postmodernizem♦. ♦Modernizem♦ sugerira zavestno premeščanje meja v smeri naprej, ter ni tako primeren za skladatelje, ki so to premeščanje meja razumeli kot končni cilj: npr. za Varèsea in Bouleza.« (‹GR›, 122–123)

KM: Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja ipd. [ …] ter bi tudi tukaj moral imeti tak pomen, kar deloma sugerira D.

KR: V D je pravilno poudarjen specifičen pomen pojma v ameriškem pisanju o glasbi (v New Yorku je med letoma 1925 in 1946 Zveza skladateljev – League of Composers – izdajala revijo Modern Music, za katero so pisali Sessions, Copland, Cage itn. (‹GR›, 123), je pa z nadaljnjo eksplikacijo njegov pomen povsem nevtraliziran. D ♦avantgardne glasbe♦ v ‹GR›, 22 (gl. D 2) enači pomen tega pojma z modernizmom, ki se je – namesto ♦avantgarde♦ – uporabljal pred 2. svetovno vojno (gl. KR ♦avantgarde, avantgardne glasbe♦).

Poleg tega so skrajno problematični skladatelji, ki jih D navaja kot predstavnike ♦modernizma♦ (številni med njimi so hkrati uvrščeni tudi pod ♦avantgardno glasbo♦, oz. pod ♦eksperimentalno glasbo♦).

Modernizem se kot tehnični pojem in strokovni izraz lahko uporablja le kot oznaka usmeritve, ki so jo zastopali ameriški skladatelji, zbrani okro revije Modern Music. Izven tega konteksta je pomen pojma kolokvialen. torej znanstveno nepomemben.

GL: ♦avantgarda, avantgardna glasba♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦nova glasba♦, ♦sodobna glasba♦.

PRIM: ♦moderna glasba♦, ♦moderna, glasbena♦, ♦postmodernizem♦ = (♦postmoderna♦).