TRAVTONIJ

ANG: trautonium; NEM; Trautonium; FR: trautonium; IT: trautonium.

ET: Po imenu konstruktorja F. Trautweina; ♩ton♩; -tonium (-tonij) bi bila izpeljanka v smislu vira ♩tonov♩. 

D: »(Naziv za) enoglasen ♩elektronski glasbeni instrument♩, ki ga je okrog leta 1930 razvil F. Trautwein. Njegov ♩zvok♩ temelji na ♩parcialnih tonih♩, ki vsebujejo ♊şagaste nihaje♩ neonske cevi. Igramo ga na manualu s trakom, ki rabi kot potenciometer. Na travtoniju so moÅŸne različne vrste artikulacije, odvisno od jakosti pritiska na tipke. Za travtonij sta pisala P. Hindemith (Etude za tri travtonije, Concertino za travtonij) in R. Strauss (v Japonski festivalni glasbi je travtonij sestavni del orkestra). Od leta 1950 O. Sala razvija bolj dovrÅ¡eno verzijo travtonija – ♩miksturtravtonij♩.« (‹EH›, 365; ‹FR›, 96; ‹RUF›, 522)

KM: Za t. je pisal tudi J. Štolcer Slavenski, in sicer drugi del svoje Muzike u prirodno-tonskom sustavu za štiri t. in timpane (1937).

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩miksturtravtonij♩.

‹BASS›, IV, 579–580; ‹BKR›, IV, 259; ‹CH›, 308; ‹GR›, 184; ‹GRI›, III, 620–621; ‹GR6›, XIX, 123; ‹HI›, 486; ‹LARE›, 1568; ‹MELZ›, III, 596–597; ‹P›, 335–336; ‹RAN›, 867

TRANSPOZICIJA (VRSTE, SERIJE)

ANG: (row, set) transposition; NEM: (Reihen)transposition.

ET: Lat. predl. trans = prek, nad in position = poloÅŸaj, mesto, iz ponere = poloÅŸiti, postaviti (‹KLU›, 736, 556); ♩serija♩.

D: V izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩, Å¡e zlasti v ♩dvanajsttonski♩ in ♩serialni tehniki♩, naziv za postopek premeščanja ♩osnovne oblike vrste, serije♩ in ♩rakovega obrata vrste, serije♩ na preostalih enajst ♩tonov♩ kromatične ♩lestvice♩, s čimer se dobi 48 (teoretično) enakovrednih ♩oblik vrste, serije♩ kot osnovno gradivo za skladnje.

KM: V ‹HO›, 1025, in ‹MI›, III, 808, je t. omenjena kot naziv za postopek mutacije ♩vrste♩ in ♩serije♩. Pojem se je očitno udomačil na FR-govornem območju, vendar to ni razlog, da ga sprejmemo kot specifično tehnični pojem v izrazje ♩glasbe 20. stoletja♩.

GL: ♩agregat♩ (D 2), ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja) ♩ = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩serialna tehnika (skladanja)♩.

PRIM: ♩obrat (vrste, serije)♩ = (♩inverzija [vrste, serije]♩), ♩osnovna oblika (vrste, serije)♩ = (♩Grundgestalt♩), ♩rakov postop (vrste, inverzije)♩ = (♩retrogradna inverzija [vrste, serije]♩).

‹FR›, 95

TOTALNO GLEDALIŠČE

ANG: total theater; NEM: totales Theater; FR: théâtre total.

ET: Lat. totus = cel, popoln (‹KLU›, 734); grš. théatron = gledališče, iz theâstgai = gledati (‹KLU›, 728).

D: V izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩ naziv za vrsto ♩glasbenega gledališča♩, ki temelji na prizadevanju po zdruÅŸevanju in enakovrednosti vseh izraznih sredstev tako v estetskem kot tudi v tehnoloÅ¡kem smislu.

KR: V izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩ je t. g. pojem, kateremu se ni mogoče izogniti – saj nekaterih pojavov ne moremo imenovati s tradicionalnim izrazjem –, ki pa ima po drugi strani tako Å¡irok pomen, da ga Å¡e komaj lahko Å¡tejemo za tehnični pojem, tj. strokovno besedo. Delno to izhaja iz njegovega sploÅ¡nega pomena, ki se, ko ga skuÅ¡amo pojasniti kot tehnični pojem ali strokovno besedo, spet omejuje na primere, ki sicer lahko sodijo v t. g., vendar so glede na druge konotacije povsem divergentni. Na ta način se v D 1 ♩glasbenega gledališča♩ omenja kot (sodobno) nadaljevanje Wagnerjevega koncepta Gesamtkunstwerka, ki je tudi v ‹ROS›, 228, osnova za (zmotno) opredelitev njegovega pomena. V tem viru se pojem razlaga skozi: a) vključevanje filma v nekatere »glasbeno-dramske akcije« (Milhaudov Christoph Colomb, 1930; Bergova Lulu, 1935), b) »uvajanje ♩elektroakustične glasbe♊« (Orphée 53 P. Schaefferja in P. Henryja); c) skozi Cageevo sodelovanje z Merceom Cunninghamom, Caroline Brown, Davidom Tudorjem in Arline Carmen pri uresničitvi ideje ♩simultanosti♩ v Theatre Piece 1960, ki se domnevno odraÅŸa tudi v Stockhausenovih Originale iz leta 1961; d) skozi »optiko ‘nadnaturalizma’« v Berijevih Esposizione (1963), kjer se »v akcijo uvrščajo vsi gibljivi, vidni in sliÅ¡ni elementi (‹ROS›, 229)«. Itn. V ‹KS›, 281, je tudi »absolutno gledališče« omenjeno ob t. g., kot začetnik pa je omenjen B. A. Zimmermann: »Spodbude niso prihajale samo iz opere, v vsakem primeru ne od skladateljev, temveč od scenografov, kot sta Adolph Appia in Edward Gordon Craig, gledaliÅ¡kih reÅŸiserjev ter avtorjev, kot so npr. Mejerhold, Tairov in Majakovski, Autant-Lara in Jarry.« V ‹V›, 765, se bralca napoti na ♩nedeterminacijo♩ in na ♩multimedijsko umetnost♩, v teh geslih se pa t. g. natančneje sploh ne specificira (razen tega, da se na str. 339 izenačuje z ♩multimedijsko umetnostjo♩ in omenja njegov domnevni vpliv na ♩psihedelični rock♩).

Pojem je treba uporabljati previdno (v vsakem primeru glede na ♩glasbeno gledališče♩) zaradi njegove (nevarne) večpomenskosti, ki omogoča najrazličnejÅ¡e načine njegove uporabe. Razlikovanje od navidezno sorodnih pojmov (♩intermedia♩, ♩mixed media♩, ♩multimedia♩) je tudi nenatančno in neučinkovito (v kompetentnem priročniku, kot je KOSTELANETZ 1968, je govora npr. o »theatre of mixed means«).

GL: ♩akcijska glasba♩, ♩okoljska umetnost♩, ♩fluxus♩, ♩fonoplastika♩, ♩glasbeno gledališče♩, ♩happening♩, ♩multimedijska umetnost♩ = ♩mixed media (art) ♩ = ♩multimeda (art)♩, ♩mixed media (art) = ♩intermedia (art) ♩ = ♩intermedia (art) ♩ = ♩mixed media (art)♩.

TRAJANJE (TONA)

ANG: duration; NEM: Dauer; FR: durée; IT: durata, durazione.

ET: ♩Ton♩.

D: »Trajanje je, poleg ♩tonske viÅ¡ine♩ in ♩intenziteti♩ ena osnovnih lastnosti ♩tona♩. V ♩serialni glasbi♩ je to eden od ♩parametrov♩, ki so podvrÅŸeni načelom ♩serialne tehnike♩.« (‹RL›, 196)

KM: V D ni omenjena ♩zvokov(n)a barva♩ kot ♩parameter♩, saj, v akustičnem smislu, to dejansko ni (gl. KM ♩zvokov(n)e barve♩).

T. (t.) se, v paru z »variacijo«, povalja v smislu »trajanje/variacija« (= »durée/variation«) v specifičnem pomenu v teoriji ♩konkretne glasbe♩ P. Schaefferja (gl. SCHAEFFER 1966: 122–123; ‹GUI›, 123–124), ki pa je tako specialističen, da ga v Pojmovniku ne bomo posebej razlagali. 

KR: V ‹CH›, 297, je t. definiran kot »element ♩ritma♊«, kar v nobenem primeru ni zadostno glede na specifičen parametrski značaj pojma v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩.

GL: ♩makročas/mikročas♩, ♩parameter♩, ♩serija trajanja (tona)♩, ♩sirena♩, ♩ton♩.

PRIM: ♩intenziteta (tona)♩ = (♩dinamika♩) = (♩jakost♩), ♩tonska viÅ¡ina♩, ♩zvokov(n)a barva♩.

‹BKR›, I, 296–297; ‹EH›, 57–58; FROBENIUS 1979; ‹GR›, 66; ‹HO›, 315; ‹L›, 591; ‹LARE›, 495; ‹MI›, III, 495; ‹P›, 334; ‹RAN›, 247

TONSKO POLJE

ANG: note field, pitch field; NEM: Tonfield.

ET: ♩Ton♩.

D: 1) »(Naziv za) vse ♩tonske viÅ¡ine♩, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu.« (‹FR›, 66)

2) »(Naziv za) vse ♩viÅ¡ine tonov♩, ki so bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem določenem delu.« (‹FR›, 59)

KR: Kot po navadi v ‹FR› nobena D ne opredeljuje niti pribliÅŸnega pomena tega izjemno pomembnega pojma: a) V izrazju glasbe, ki temelji na ♩nedeterminiranost♩, je pojem, kakrÅ¡en se pojavlja v D 1, skoraj povsem zunaj rabe: Cage npr. v navodilih za elaboracijo svojih Variations I (1958) ♩tone♩, ki se igrajo, skupinsko imenuje »konstelacije« (gl. GLIGO 1978–1988: 152–161); b) Če bi bila D 2 pravilna, bi morali pojem umakniti iz rabe: Komu sploh koristi imenovanje »vseh ♩tonskih viÅ¡in♩, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu«?

Pravilen pomen pojma je povezan s tipologijo ♩serialne glasbe♩, tj. z verigo ♩točka♩ – ♩skupina♩ – ♩polje♩, kjer se ÅŸeli prikazati kontinuiteta od natančne determinacije parametrskih vrednosti, ÅŸe od ♩predurejanja gradiva♩ (npr. v ♩punktualni glasbi♩) do vse večjega, statističnega pribliÅŸka, najprej v sploÅ¡nih značilnostih, ki so vidne v ♩skupini♩, potem pa do Å¡e večjega statističnega pribliÅŸka v ♩polju♩ (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Na ta način ♩dvanajsttonsko polje♩ razume prostejÅ¡a razmerja med ♩toni♩, tako med tistimi, ki so v ♩dvanajsttonski tehniki♩ podani z ♩dvanajsttonsko vrsto♩, kot tudi med tistimi, pri katerih njihova parametrska vrednost (♩tonska viÅ¡ina♩) ni več strukturno prepoznavna, saj prek doseÅŸene teksturne neprepoznavnosti prehaja v drugo kvaliteto.

GL: ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩polje♩, ♩statistična glasba♩, ♩skupek tonov♩, ♩struktura♩, ♩tekstura♩, ♩točka♩.

PRIM: ♩dvanajsttonsko polje♩, ♩časovno polje♩.

TONSKI STUDIO

ANG: (sound) recording studio; NEM: (Ton)studio; FR: studio de prise de son, le studio d’enregistrement; IT: studio.

ET: ♩Ton♩; IT studio = (dobesedno) delovna soba, soba za učenje, iz lat. studium = enako, iz strudere = učiti se, raziskovati (‹KLU›, 710).

D: »Naziv za prostor, ki je opremljen z avdiotehničnimi napravami in morebitnimi glasbenimi instrumenti za snemanje in reprodukcijo zvočnih ♩signalov♩ (glasbe, govora), večinoma pri radijskih in televizijskih postajah, diskografskih hiÅ¡ah, filmskih podjetjih itn.« (‹EN›, 250)

KR: ANG-pojem »sound studio« se pojavlja samo v ‹LEU›, 372, vendar nikjer v strokovni literaturi.

D jasno kaÅŸe, da je t. s. treba ločevati od ♩studia za elektronsko glasbo♩.

Sam pojem je v slovenski inačici nenavaden, saj dobesedno pomeni »studio, ki ima kakovost ♩tona♊«, vendar boljÅ¡i pojem ne obstaja, razen zelo obseÅŸnega in nepraktičnega pojma »studio za snemanje (zvoka)«, iz česar je dejansko nastala okrajÅ¡ava t. s. Naslednja okrajÅ¡ava je »studio«, vendar je treba v tem primeru biti previden, da ga ne zamenjujemo z ♩studiem za elektronsko glasbo♩.

GL: ♩razdelilna plošča♩ = (patch board) 

PRIM: ♩studio za elektronsko glasbo♩ = (elektronski studio).

‹EH›, 360; ‹HK›, 372–373; ‹HO›, 961; ‹KN›, 198–199; ‹RIC›, IV, 324

(TONALNOST) = ♩TONALITETNOST♩

(ANG: tonality; NEM: TonalitÀt; FR: tonalité; IT: toanlità.)

ET: Iz pridevniÅ¡ke oblike samostalnika ♩tonaliteta♩; pripona -ost označuje lastnost, značilnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar napačen, za kvaliteto, lastnost, odliko ♩tonalitete♩.

KM: V KR ♩tonalitete♩ se opozarja na vsebinsko dvoumno slovensko obliko pridevnika »tonalen«, ki se je verjetno zgodila zaradi nepremiÅ¡ljenega prevoda iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je raba pripone »-ost« v ♩tonalitetnosti♩ povedna in priporočljiva, je treba t. – in vse iz nje izpeljane pojme – izključiti iz prakse zaradi dvoumne pridevniÅ¡ke oblike »tonalen« (namesto »tonaliteten«).

GL: ♩antitonalitetnost♩ = (♩antitonalnost♩), ♩atonalitetnost♩ = (♩atonalnost♩), ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩bitonalitetnost♩ = (♩bitonalnost♩), ♩metatonalitetnost♩ = (♩metatonalnost♩), ♩mikrotonalitetnost♩ = (♩mikrotonalnost♩), ♩multitonalitetnost♩ = (♩multitonalnost♩), ♩pantonalitetnost♩ = (♩pantonalnost♩), ♩politonialitetnost♩ = (♩politonalnost♩), ♩prototonalitetnost♩ = (♩prototonalnost♩).

PRIM: (♩modalitetnost♩) = (♩modalnost♩), ♩tonaliteta♩, (♩tonalnost♩).

TONALITETNOST = (♩TONALNOST♩)

ET: ♩Tonaliteta♩; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za klaviteto, značilnost, odliko ♩tonalitete♩.

KM: »Izpeljanke s pripono -ōst imajo abstrakten pomen. Označujejo značilnosti, stanje, včasih pa tudi pojav, značilen za pojem, ki se označuje s pridevnikom v osnovi izpeljanke. Stanje označujejo predvsem izpeljanke iz trpnih oblik. Pomen lahko opiÅ¡emo na način: a + –ōst → lastnost, stanje tistega, kar je, npr. bújnōst → lastnost, stanje tistega, kar je bujno.« (‹BAB›, 291)

»Iz tujih samostalnikov na -iteta se veliko samostalnikov tvori tudi v naÅ¡em jeziku: aktivìtēta 
 ♩tonalìtēta♩ 
 V bolj izbranih besedilih se namesto teh samostalnikov uporabljajo domače besede ali izpeljanke iz pridevniÅ¡kih osnov s pripono –ost (aktivnost).« (‹BAB›, 333)

KR: V ‹BAB›, 290, je omenjeno, da se »s pripono -ost izpeljanke 
 tvorijo iz pridevnika, nekaj pa je izpeljanih iz drugih besednih vrst«. Nepomembno je torej, ali je t. zgrajena iz pridevnika »tonalitetno« (podobno kot »bujno« v »bujnost«, gl. KM) ali iz samostalnika ♩tonaliteta♩. Jasno je tudi, da t. ni sopomenka ♩tonalitete♩ (kakor tudi »aktivnost« ne pomeni enako kot »aktiviteta« in – zlasti v izrazju filozofije – »realnost« ni »realiteta«; gl. KM). Pojem je torej priporočljivo uporabljati v njegovem specifičnem pomenu v odnosu do ♩tonalitete♩, kot je omenjeno v D, Å¡e zlasti pa kot osnovo, iz katere se izpeljujejo različni drugi pojmi, ki ga komentirajo ali mu oporekajo, ki pa so pomemben del izrazja v ♩glasbi 20. stoletja♩.

GL: ♩antitonalitetnost♩ = (♩antitonalnost♩), ♩atonalitetnost♩ = (♩atonalnost♩), ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩bitonalitetnost♩ = (♩bitonalnost♩), ♩metatonalitetnost♩ = (♩metatonalnost♩), ♩mikrotonalitetnost♩ = (♩mikrotonalnost♩), ♩multitonalitetnost♩ = (♩multitonalnost♩), ♩pantonalitetnost♩ = (♩pantonalnost♩), ♩politonialitetnost♩ = (♩politonalnost♩), ♩prototonalitetnost♩ = (♩prototonalnost♩).

PRIM: (♩modalitetnost♩) = (♩modalnost♩), ♩tonaliteta♩, (♩tonalnost♩).

error: Content is protected !!