ANG: total theater; NEM: totales Theater; FR: théâtre total.
ET: Lat. totus = cel, popoln (â¹KLUâº, 734); grÅ¡. théatron = gledaliÅ¡Äe, iz theâstgai = gledati (â¹KLUâº, 728).
D: V izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠naziv za vrsto âŠglasbenega gledaliÅ¡ÄaâŠ, ki temelji na prizadevanju po zdruÅŸevanju in enakovrednosti vseh izraznih sredstev tako v estetskem kot tudi v tehnoloÅ¡kem smislu.
KR: V izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠je t. g. pojem, kateremu se ni mogoÄe izogniti â saj nekaterih pojavov ne moremo imenovati s tradicionalnim izrazjem â, ki pa ima po drugi strani tako Å¡irok pomen, da ga Å¡e komaj lahko Å¡tejemo za tehniÄni pojem, tj. strokovno besedo. Delno to izhaja iz njegovega sploÅ¡nega pomena, ki se, ko ga skuÅ¡amo pojasniti kot tehniÄni pojem ali strokovno besedo, spet omejuje na primere, ki sicer lahko sodijo v t. g., vendar so glede na druge konotacije povsem divergentni. Na ta naÄin se v D 1 âŠglasbenega gledaliÅ¡Äa⊠omenja kot (sodobno) nadaljevanje Wagnerjevega koncepta Gesamtkunstwerka, ki je tudi v â¹ROSâº, 228, osnova za (zmotno) opredelitev njegovega pomena. V tem viru se pojem razlaga skozi: a) vkljuÄevanje filma v nekatere »glasbeno-dramske akcije« (Milhaudov Christoph Colomb, 1930; Bergova Lulu, 1935), b) »uvajanje âŠelektroakustiÄne glasbeâŠÂ« (Orphée 53 P. Schaefferja in P. Henryja); c) skozi Cageevo sodelovanje z Merceom Cunninghamom, Caroline Brown, Davidom Tudorjem in Arline Carmen pri uresniÄitvi ideje âŠsimultanosti⊠v Theatre Piece 1960, ki se domnevno odraÅŸa tudi v Stockhausenovih Originale iz leta 1961; d) skozi »optiko ‘nadnaturalizma’« v Berijevih Esposizione (1963), kjer se »v akcijo uvrÅ¡Äajo vsi gibljivi, vidni in sliÅ¡ni elementi (â¹ROSâº, 229)«. Itn. V â¹KSâº, 281, je tudi »absolutno gledaliÅ¡Äe« omenjeno ob t. g., kot zaÄetnik pa je omenjen B. A. Zimmermann: »Spodbude niso prihajale samo iz opere, v vsakem primeru ne od skladateljev, temveÄ od scenografov, kot sta Adolph Appia in Edward Gordon Craig, gledaliÅ¡kih reÅŸiserjev ter avtorjev, kot so npr. Mejerhold, Tairov in Majakovski, Autant-Lara in Jarry.« V â¹Vâº, 765, se bralca napoti na âŠnedeterminacijo⊠in na âŠmultimedijsko umetnostâŠ, v teh geslih se pa t. g. natanÄneje sploh ne specificira (razen tega, da se na str. 339 izenaÄuje z âŠmultimedijsko umetnostjo⊠in omenja njegov domnevni vpliv na âŠpsihedeliÄni rockâŠ).
Pojem je treba uporabljati previdno (v vsakem primeru glede na âŠglasbeno gledaliÅ¡ÄeâŠ) zaradi njegove (nevarne) veÄpomenskosti, ki omogoÄa najrazliÄnejÅ¡e naÄine njegove uporabe. Razlikovanje od navidezno sorodnih pojmov (âŠintermediaâŠ, âŠmixed mediaâŠ, âŠmultimediaâŠ) je tudi nenatanÄno in neuÄinkovito (v kompetentnem priroÄniku, kot je KOSTELANETZ 1968, je govora npr. o »theatre of mixed means«).
GL: âŠakcijska glasbaâŠ, âŠokoljska umetnostâŠ, âŠfluxusâŠ, âŠfonoplastikaâŠ, âŠglasbeno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠhappeningâŠ, âŠmultimedijska umetnost⊠= âŠmixed media (art) ⊠= âŠmultimeda (art)âŠ, âŠmixed media (art) = âŠintermedia (art) ⊠= âŠintermedia (art) ⊠= âŠmixed media (art)âŠ.
