Mesec: marec 2017

ANG: octatonic scale.

ET: Grš. oktṓ = osem; ♦ton♦.

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ z osmimi ♦toni♦, ki ustreza drugemu Messiaenovemu ♦modusu z omejenimi možnostmi transpozicije♦ … z značilnim izmenjavanjem poltona in celega tona (male in velike sekunde). Uporabil jo je tudi Stravinski v Svadbi v naslednji obliki:«

(‹JON›, 196–197)

KM: O. I. sodi med ♦večtonske lestvice♦ in je identična ♦simetrični lestvici♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦.

PRIM: ♦simetrična Iestvica♦.

‹FR›, 60

ANG: off-beat, offbeat, weak beat; NEM: off-beat, Off-Beat, schwacher Taktteil, schlechter Taktteil; FR: off-beat, temps faible; IT: off-beat, tempo debole.

ET: ANG = izven dobe, zraven dobe; ♦beat♦.

D: »(V ♦jazzu♦ naziv za) neznatno, a vendar opazno oddaljenost (razmik) od melodičnega akcenta in dobe osnovnega ♦metra♦ (♦beat♦) … (Z off-beatom) se v ♦jazzu♦ dosegata značilen ♦drive♦ in ♦swing♦.« (‹MELZ›, Il, 720)

KM: ANG pojem »weak beat« in NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki odstopajo od izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 140–141.

KR: O. b. ni treba (in ni mogoče) prevesti v slovenščino.

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦beat♦ (D 1).

‹BKR›, Ill, 224; ‹GRJ›, II, 265; ‹GR6›, XIII, 509; ‹HI›, 326; ‹HK›, 265–266; ‹KN›, 144; ‹RL›, 648

NEM: Fensterpartitur.

ET: Iz srednjeveške lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) vrsto partiture, v kateri se morajo na določeni kombinaciji listov izrezati okna …, pod katerimi se pojavljajo note. Izvajajo se po metričnih in dinamičnih oznakah, ki so ostale okoli izrezanega okna.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so navedeni Pousseurovi Caractères (1961) za klavir (gl. zgoraj) kot primer o. p.

Gre za neoštevilčen list, ki ga lahko vstavimo med ostale liste. Okoli okna, ki ga je zaradi verbalnih napotkov treba izrezati, so metrične in dinamične oznake.

S kombinacijo listov in rezanjem oken se fiksen zapis v Pousseurovih Caractères pretvori v ♦odprto obliko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦krožna partitura♦.

ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.

ET: Lat. forma = oblika.

D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaša ideje ♦časovnega polja♦ v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresničitve v ♦zvoku♦ … Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaničnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju¹ odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)

2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepušča interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za poslušalca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliši, ne pa drugih možnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. ♦Variabilna oblika♦ (forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; čeprav je forma kategorija, ki se nanaša na rezultat, ki ga slišimo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)

3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne želi reči, da o tem problemu že obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemožnost (obstoja) takšne teorije. Pravzaprav splošni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se združujejo gibljivost, variabilnost, večpomenskost in druga, precej različna načela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)

KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prvič, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, čeprav je Stockhausenov Klavierstück XI primer za ♦večpomensko obliko♦ kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izražata razumljivo kritičnost do pojma, pri čemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskušala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse določitve pomena tega pojma enako kritične (gl. o tem tudi ‹GL›, 70–71), vendar se enaki vrsti kritičnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skušajo rešiti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦).

V ‹MELZ›, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka ♦variabilne♦ ali mnogopomenske oblike. ♦Variabilna oblika♦ je sicer manj »večpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦mobilne oblike♦; mnogopomensko obliko je namreč bolje zamenjati z ♦večpomensko obliko♦ – gl. KR ♦večpomenske oblike♦).

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦ = (spremenljiva oblika), ♦trenutek, trenutna oblika♦, ♦variabilna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.

BLUMRÖDER 1984a; ‹BOSS›, 113–120; ‹CAN›, 403; ‹EH›, 235–236; ‹G›, 139–146; ‹GR›, 132 = sopomenka ♦mobilne oblike♦; ‹IM›, 272; ‹M›, 549; ‹P›, 221; ‹RAN›, 561 = vodilka k: ♦aleatorični glasbi♦; ‹SLON›, 1473; ‹V›, 531

1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM ♦individualne oblike♦).

ANG: ring modulator, ring-modulator, balanced modulator; NEM: Ringmodulator; FR: modulateur à anneau, modulateur en anneau; IT: modulatore ad anello.

ET: ♦Modulator♦.

D: »(Naziv za) napravo široke uporabe, ki obstaja samostojno ali kot ♦modul♦ kakšnega ♦sintetizatorja♦, ki iz mešanice dveh virov ♦zvoka♦ proizvaja nove značilnosti. Zanje je značilen neharmonski ♦zvočni spekter♦, tako dobimo surove, kovinske … zvočne ­♦strukture♦, podobne ♦zvoku♦ zvonca ali celo ♦šumu♦ … Na primeru obdelave dveh ♦sinusnih nihajev♦ se lahko opiše način delovanja obročnega modulatorja. Če na oba vhoda naprave privedemo npr. dva ♦sinusna nihaja♦ s frekvenco 500 Hz in 300Hz, ju bo obročni modulator seštel in odštel tako, da se bosta ob izhodu pojavila dva ♦sinusna nihaja♦ z 800 Hz (= 500 + 300 Hz) in 200 Hz (= 500–300 Hz). Predhodnih frekvenc se zaradi dušenja ne sliši več … Če enega izmed ♦sinusnih nihajev♦ zamenjamo z nihajem, ki je bogat s ♦parciali♦ (npr . z ♦žagastim nihajem♦), dobimo vsote in razlike vseh njegovih ♦parcialov♦ z drugim ♦sinusnim nihajem♦, kar posledično vpliva na spremembe v ♦zvokov(n)em spektru♦. Mnogo bolj zapleteno se oblikuje ♦zvočni spekter♦ pri obročni ♦modulaciji♦ dveh ali več nihajev, ki so bogati s ♦parciali♦, ali neharmonskih ♦signalov♦, ki se bližajo ♦šumu♦ (npr. govora in ♦šuma♦). S kombinacijo elektronsko proizvedenih nihajev in govora dobimo učinkovito popačenje človeškega glasu, kar se pogosto uporablja kot ‘glas robota’. Obročni modulator omogoča tudi sintezo … harmonskih ♦sinusnih nihajev♦ (ali tudi drugih oblik nihanja), če je ustvarjeno razmerje v celih številih (npr. 2: 3) med frekvencama dveh nihajev, ki ga je treba potem ohraniti tudi pri izvedbi. (Pri ♦sintetizatorju♦ je treba zato oba ♦oscilatorja z nadzorom napetosti♦, katerih ♦signal♦ vodi v obročni modulator, na enak način upravljati s tipkovnice.)« (‹EN›, 199–200)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modul♦, ♦modulacija♦, ♦modulator♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 294; CHION-REIBEL 1976: 231; ‹CP1›, 242; ‹DOB›, 135–136; ‹EH›, 289–290; ‹FR›, 75–76; ‹GR›, 152; ‹GRI›, III, 249; ‹GR6›, XVI, 45–46; ‹HK›, 323–324; ‹HU›, 85–86; ‹IM›, 322; ‹JON›, 254; ‹KN›, 174; ‹L›, 479; ‹POU›, 203; ‹RAN›, 709; ‹RIC›, II, 124

ANG: (row, set) inversion; NEM: Umkehrung (der Reihe); FR: renversement (de la série); IT: inversione, rivolto (della serie).

ET: ♦Serija♦.

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, posebno v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, do katere pride tako, da se rastoči intervali ♦osnovne oblike vrste♦ spremenijo v padajoče, ali obratno.

♦osnovna oblika vrste, serije♦:

obrat vrste, serije:

(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦).

‹APE›, 143–144; ‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, IV, 281; ‹CAN›, 156; ‹CH›, 305; ‹FR›, 44; ‹JON›, 141–142; ‹L›, 614; ‹M›, 102–103; ‹MELZ›, II, 715–716; ‹MI›, Ill, 562–563; ‹RAN›, 403–404; ‹RIC›, II, 73; ‹VO›, 107

ANG: noiseband; NEM: Geräuschband, Rauschband.

D: 1) »(Naziv za) omejeno ♦območje♦ naključnih frekvenc, do česar navadno pride z obdelavo ♦belega šuma♦ s ♦pasovnim sitom♦.« (‹FR›, 59)

2) »(Naziv za) ♦šum♦ z določeno ♦pasovno širino♦, ki je glede na to enak ♦obarvanemu šumu♦.« (‹EH›, 274)

KM: D sta povsem sopomenski, uporabljata le različne nazive.

O (zanemarljivi) razliki med NEM-pojmoma »Geräusch« in »Rausch(en)« gl. KM ♦šuma♦.

GL: ♦frekvenčni pas♦ = pas, ♦obarvani šum♦, pas = ♦frekvenčni pas♦, ♦šum♦.

‹H›, 386

ANG: set form, set-form (set complex, set-complex); NEM: Reihenform; FR: forme de la série; IT: forma de la serie.

ET: ♦Serija♦.

D: »Naziv za katerokoli od oseminštiridesetih različnih oblik ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ki jo dobimo s ♦transpozicijo♦ štirih transformacij ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ (♦osnovne oblike♦, ♦obrata♦, ♦rakovega postopa♦ in ♦rakovega obrata♦) na vseh dvanajstih ♦tonih♦ kromatične ♦lestvice♦.« (‹FR›, 81)

KR: Že iz D je jasno, kako težko je pojmu določiti natančen pomen: govori se o »štirih transformacijah« ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ in se pri tem navaja tudi ♦osnovno obliko♦, čeprav to ni transformacija; transformacije (♦osnovne oblike♦) so torej ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦. Treba bi bilo torej razdeliti 48 o. v. na tri ravni: 1) ♦osnovno obliko♦; 2) iz nje izpeljane o. brez ♦transpozicije♦: ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦; 3) preostalih 42 o., do katerih prihaja s ♦transpozicijo♦ o. iz 1) in 2).

Predlog je pomanjkljiv iz dveh razlogoGL: 1) Ne obstaja poenotena terminologija, ki bi lahko natančno razdelila predlagane tri ravni: a) ♦osnovna oblika♦ predlaga stalno prioriteto, čeprav so v teoriji ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦ vse o. v. (vsaj teoretično) enakovredne; b) na drugi ravni se tri »izpeljane oblike« mešajo npr. z ♦derivacijsko vrsto, serijo♦, s pojmom, ki povsem legitimno in jasno označuje eno o. v. in je pandan ♦segmentu vrste, serije♦ (♦derivacija♦ in ♦segmentacija♦ sta dva zelo pomembna postopka v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦). 2) Kot tudi v D se s to omejitvijo pomena o. v. izključujejo vse tiste o. v., ki so izven o., uokvirjenih z navedenimi tremi ravnemi, so pa pomemben del ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦, katere bi o. v. kot nadpomenka absolutno morala vključiti, predvsem zaradi načela teoretične enakovrednosti vseh o. v. Neke konstruktivne rešitve tu ni moč predložiti. Teorije skladateljev ponujajo polovične rešitve (Babbittova je na ANG- in ameriškem govornem območju poskušala ponuditi nekakšne vseobsežne terminološke rešitve, vendar brez izrazitih rezultatov; Schönbergova povzroča le še večjo zmedo, sploh če vzamemo v poštev njegove površne prevode NEM-pojmov v ANG: npr. ♦Grundgestalt♦ kot »basic set«, »basic row«, pri čemer še vedno ni jasno, ali je ♦Grundgestalt♦ res točna ♦osnovna oblika vrste, serije♦ ali gre za kaj drugega; gl. KR ♦osnovne oblike vrste, serije♦), ki jim ni nikoli uspelo priti v kakšen vsaj malo bolj sklenjen pojmovni sistem. Zato se predlaga raba o. v. z zavestjo o dvoumnosti in pojmovni nenatančnosti, ki ju vsebuje.

Kot dodatni primer za pravkar navedeno lahko uporabimo obdelavo pojma v (sicer izjemno zanesljivem) ‹EH›, 281–282. Tam so v o. v. uvrščene celo ♦lestvice♦, kar je seveda nesprejemljivo. V ‹L›, 470, je naveden NEM-pojem »Ablaufform« kot sopomenka pojma »Reihenform« ter povsem napačne ustreznice v ANG (=»chain/serial form«), FR (=»forme sérielle«) in IT (=»forma seriale«).

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦ = vseintervalna vrsta, serija, ♦heksakord♦, ♦enointervalna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦ , ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦), ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija ♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

‹JON›, 272–276