ANG: chanson, (song); NEM: Chanson, (Lied); FR: chanson; IT: chanson (canzone).
ET: FR chanson = pesem.
D: »(Naziv za) veÄkitiÄno solistiÄno pesem ob spremljavi z besedilom v francoÅ¡Äini. Äe ne gre za posebno francosko zvrst, je bolje uporabljati besedo pesem1, song itn. Å anson se je pojavil v 17. stoletju in se je ÅŸe takrat loÄil po vsebini besedila na razliÄne tipe, npr. napitnice (chansons à boire), ljubezenski Å¡anson, revolucionarni Å¡anson itn. Ob koncu 19. stoletja so Å¡ansoni ponovno oÅŸiveli v kabaretih in literarnih kavarnah, v 20. stoletju pa se Å¡irijo prek radia in diskografske industrije z interpretacijami umetnikov, kot so Yvette Guilbert, Aristide Bruante, George Brassens, Charles Aznavour, Ãdit Piaf, Juliette Gréco, Maurice Chevalier, Yves Montand in Françoise Hardy. Dolga in cenjena tradicija Å¡ansona je dolgo Äasa oteÅŸevala nastanek samostojne francoske âŠrock glasbeâŠ. Tudi v âŠrock⊠pesmih pevke Guesch Patti je tradicija Å¡ansonov prepoznavna. Vendar je tradicija Å¡ansona vplivala tudi na britansko âŠrock glasboâŠ, Äeprav so rezlutati zelo stilizirane oblike Å¡ansonov, npr. pri Marcu Almondu.« (â¹HKâº, 79)
KM: Sklep, ki govori o vplivu Å¡. na âŠrock glasboâŠ, je logiÄen glede na predmet, ki ga vir te D obravnava, vendar je tudi pouÄen kot dokaz o Å¡irokem vplivu Å¡., zato je tudi uvrÅ¡Äen v D.
Pojem v izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠pomeni tudi samostojno, izvirno FR-slogovno zvrst, z visoko umetniÅ¡kimi besedili in pomembnim interpretom: »NovejÅ¡i Å¡anson 20. stoletja opredeljujejo bolj Å¡ansonjerji kot skladatelji.« (â¹RLâº, 153; gl. tudi â¹LAREâº, 273) (Poleg Å¡ansonjerjev, omenjenih v D v â¹RLâº, 153, so navedeni tudi Mistinguett, Dranem, Trenet, Lucienne Boyer, Tino Rossi in Les frÚres Jasques.) Zanimivo je, da se ta zelo znaÄilen pomen pojma redko obdeluje v pregledanih virih. V â¹HOâº, 167, se Å¡. omenja v geslu »chanson populaire«, ki s Å¡. nima nobene zveze. Vendar se v â¹LAREâº, 271â276, v enakem geslu Å¡. obdeluje ravno v smislu omenjene D, pri Äemer se razlikuje »foklorni Å¡.«2 in »uÄeni« (= »savante«), tj. »samostojni ‘literarni Å¡.’« (= »’chanson littéraire’ autonome«) (â¹LAREâº, 273). V â¹MIâº, I, 512, se kaÅŸe kritiÄnost do Å¡., v â¹BASSâº, I, 532, pa je Å¡. obdelan v geslu »chanson de variétés«, od njegovih protagonistov pa je omenjen le G. Brassens. Drugi viri, npr. â¹HIâº, 87, in â¹MGGâº, II, 1034, ponujajo sploÅ¡ne D, tj. ne poudarjajo nobene posebnosti te glasbene zvrsti. Sicer pa je najpogosteje obdelan tisti pomen, ki ga je Å¡. imel znotraj glasbe srednjega veka in renesanse. (Teh virov tukaj razumljivo ne navajam.)
KR: ANG, NEM in IT pojmi, ki odstopajo od FR-izvirnika, so v â¹BRâº, 148â149, vendar je bolje uporabljati izvirno FR-besedo, kadar gre za rabo pojma v smislu omenjene D. Enako velja za pojme v â¹Lâº, 333, in v â¹Pâº, 316, kjer pa se opozarja tudi na pomen pojma v omenjeni D. Vodilki k âŠpopularnaâŠ, tj. âŠzabavna glasba⊠sta tukaj pogojno. NamreÄ, dejstvo je, da te samostojne glasbene zvrsti pravzaprav ni moÄ uvrstiti v nobeno Å¡irÅ¡o zvrst poleg âŠglasbe 20. stoletja⊠v celoti. Zato tudi je v Pojmovniku.
GL: âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BKRâº, I, 232; â¹KNâº, 48â49; â¹Mâº, 545
1 V izvirniku »Lied«.
2 V izvirniku je »chanson folklorique«. Gl. KR âŠfolk, folk-glasba, folk-slogâŠ.