(LIVE ELECTRONICS)
= (LIVE ELECTRONIC MUSIC) = âŠÅœIVA ELEKTRONSKA GLASBAâŠ
(LIVE ELECTRONIC MUSIC)
= (LIVE ELECTRONICS) = âŠÅœIVA ELEKTRONSKA GLASBAâŠ
LINEARNI KONTRAPUNKT
ANG: linear counterpoint; NEM: linearer Kontrapunkt.
ET: Lat. linea = (dobesedno) vrvica, trak, tj. ravna Ärta, potegnjena z vrvico, od linum = trak (â¹KLUâº, 444), contra = proti, srednjelat. contrapunctum = skrajÅ¡ano od punctum contra punctum = (dobesedno) nota proti noti, od srednjelat. punctum = nota, od lat. punctum = vbod, pika [âŠtoÄkaâŠ], od pungere = zbadati (â¹KLUâº, 401).
D: 1) »Pojem, ki je izvirno nastal (kot naziv) za Bachov kontrapunkt (gl. KURTH 1917 â op. N. G.), danes pa se posebej uporablja (kot naziv) za sodoben tip kontrapunkta (Stravinski, Bartók, Hindemith), ki poudarja individualnost melodiÄnih linij, temeljito minimalizirajoÄ harmonski aspekt.« (â¹APEâº, 158)
2) »To je kontrapunkt najbolj disonantne vrste, ne glede na konsonance na katere je bilo treba biti pozoren v stari glasbi. Pomeni neodvisno gibanje razliÄnih melodiÄnih tokov ter vkljuÄuje neortodoksen kontrapunkt najbolj drastiÄnega tipa.« (MILLER 1930: 31)
KR: V â¹FRâº, 49 se opozarja na »disonantni kontrapunkt«, pojem, ki se zelo redko sreÄuje in ki ni upraviÄen: a) najprej zato, ker njegov pendent moral biti »konsonantni kontrapunkt«, ki pa ni povsem konsonanten; b) ker pojem linearni kontrapunkt izvira iz KURTH 1917, kjer je natanÄno razloÅŸen v smislu tehniÄnega pojma in/ali strokovne besede.
GL: âŠemancipacija disonanceâŠ, âŠharmonijaâŠ.
â¹JONâº, 195; â¹RANâº, 452
LIDIJSKA MOLOVA LESTVICA
ANG: Lydian minor scale.
ET: Po starogrÅ¡ki regiji Lidiji v âŠsistemu⊠starogrÅ¡kih âŠmodusovâŠ, iz katerega so nazivi preneÅ¡eni v âŠsistem⊠cerkvenih âŠmodusovâŠ; lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi âŠlestviciâŠ) (â¹KLUâº, 485).
D: »(Naziv za) âŠsintetiÄno lestvico⊠v kateri ima spodnji âŠtetrakord⊠isto âŠstrukturo⊠kot spodnji âŠtetrakord⊠lidijskega âŠmodusaâŠ, zgornji âŠtetrakord⊠pa kot zgornji âŠtetrakord⊠naravne molove âŠlestviceâŠ.«
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ.
â¹JONâº, 309
LETRIZEM
NEM: Lettrismus; FR: lettrisme, musique lettriste.
ET: FR lettre = Ärka.
D: »(Naziv za) vrsto pesniÅ¡tva, ki jo je leta 1945 v Parizu utemeljil Isidore Isou, ki temelji na kombinaciji govorjenega zvoka, âŠmontaÅŸi⊠zlogov in govornih âŠÅ¡umovâŠ. Isou se je skiceval na Russola. Medtem so letristiÄne prvine preÅ¡le tudi v vokalno glasbo. Preoblikovanja jezika, ki jih je moÅŸno sreÄati v Kaglovi Anagrami, razkosanje besed in razliÄne stopnje razumljivosti besed pri Nonu (Ha venido in Å¡tevilna druga dela). Beriou (Omaggio a Joyce), Stockhausenu (Spev mladeniÄa …), Boulezu (Poésie pour Pouvoir) sodijo v letrizem enako kot tudi skladbe s Äistimi fonemi (Penderecki: Dimenzije Äasa in âŠtiÅ¡ineâŠ, Ligeti: Aventures).« (â¹Hâº, 27)
KM: V CHION-REIBEL 1976: 137 se omenja skupina FR skladateljev (F. Dufrêne, J-L. Brau, H. Chopin, B. Heidsieck, P.Garnier, P. Ebel idr.), ki se je ukvarjala z letrizmom prek âŠelektronske glasbeâŠ. V â¹BOSSâº, 77â80, se o letrizmu govori kot o »letristiÄni glasbi« (= »musique lettriste«). V literaturi se za letrizem (oz. âŠzvoÄno poezijoâŠ) vÄasih uporablja pojem »konkretna poezija« (npr. v GARNIER 1968), v tem pojmu pa se izpostavlja bolj zveza s poezijo kot pa z glasbo zato ni uvrÅ¡Äen v ta Pojmovnik.
Predpona -izem ponavadi sugerira naziv za slog, obdobje in podobno […].
Latrizem je v tem smislu, kot sopomenka âŠzvoÄne poezijeâŠ, primeren za oznaÄevanje te vrste stika med glasbo in poezijo.
GL: âŠfluxusâŠ, âŠgovorna skladbaâŠ, âŠprozna glasbaâŠ, âŠverbalna partituraâŠ.
PRIM: âŠzvoÄna poezijaâŠ.
LESTVICA TRAJANJA (TONA)
ANG: duration scale; NEM: Dauernskala.
D: 1) »(Naziv za) razporeditev doloÄenega Å¡tevila notnih vrednosti (ponavadi dvanajst), v kateri vsaka naslednja vrednost poveÄa svoje âŠtrajanje⊠za specifiÄno vrednost.
(â¹FRâº, 24).
2) Naziv za âŠlestvico⊠z vrednostmi âŠtrajanjaâŠ, ki so proporcionalne vrednostim za âŠviÅ¡ino tona⊠(tj. frekvencam).
KM: Tako kot o âŠlestvici tempa⊠je tudi o âŠlestvici trajanja tona prvi v smislu D 2 zaÄel razmiÅ¡ljati H. Cowell, ampak jo je imenoval »ritmiÄna âŠlestvica (= rhytmic scale« â COWELL 1969: 98â99). V petdesetih letih je lestvico trajanja tona â tako kot tudi âŠlestvico tempa⊠â teoretiÄno in praktiÄno obdelal K. Stockhausen glede na naÄelo serialne enotnosti âŠparametraâŠ; vsakem tonu v neki âŠdvanajsttonski seriji⊠ustreza vrednost âŠtrajanjaâŠ, ki je porporcionalna vrednosti âŠviÅ¡ine (tega istega) tonaâŠ, tj. njegovi âŠfrekvenci⊠(gl. primer iz STOCKHAUSEN 1963: 116 v KM âŠlestvice tempaâŠ).
KR: Primer, ki je ponujen v D 1, s Å¡estnajstinko kot »specifiÄno vrednostjo«, ki se dodaja vsaki naslednji vrednosti, je analogen âŠseriji trajanjaâŠ, ki jo uporablja Messiaen v svoji klavirski etudi Mode de valeurs et d’intensités, ki jo imamo za eno izmed najzgodnejÅ¡ih primerov âŠserialne glasbe⊠(Messiaen pa jo imenuje âŠmodusâŠ, kar je v njegovi lastni terminologiji enako âŠserijiâŠ). (Razlika med primerom v D 1 in âŠserije trajanja⊠za Messiaenovo skladbo je v najkrajÅ¡i, t. i. »specificirani vrednosti« â ta je pri Messiaenu dvaintridesetinka, ne pa Å¡estnajstinka â ter v skupnem Å¡tevilu vrednosti â pri Messiaenu jih je 24.) Lestvica trajanja ni isto kot âŠserija trajanjaâŠ, ker se v lestvici trajanja â za razliko od âŠserije trajanja⊠â namenoma poudarja proporcionalna ustreznost vrednosti z âŠlestvico⊠âŠviÅ¡ine tonaâŠ, ki je seveda deloma sopomenka âŠserije viÅ¡ine tonaâŠ, se pa v odnosu med âŠserijo viÅ¡ine tona⊠in âŠserijo trajanja tona⊠(kot v primeru iz D 1) ne razume kot samoumeven proporcionalen odnos, ki je samoumeven pri âŠlestvicahâŠ.
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠlestvica tempaâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, serialna tehnika (skladanja)âŠ.
PRIM: âŠserija trajanja (tona)âŠ.
â¹Gâº, 60
LESTVICA TEMPA
ANG: scale of tempo, tempo scale; NEM: Temposkala.
ET: IT tempo = Äas.
D: »Äe uporabljamo … naÄela obnaÅ¡anja Äasa do glasbenega âŠtonaâŠ, vidimo, da, v kolikor se za osnovo vzame tempo npr. M. M. 24, tempo M. M. 48 predstavlja oktavo, M. M. 96 pa Å¡e eno oktavo viÅ¡je. Interval kvinte se predstavlja z odnosom M. M. 72 proti 48, interval terce s 120 proti 96 itn. Dobro je vzeti teoretiÄni temelj, kot 24, niÅŸji od tistega na metronomu, tako da se njegovi veÄkratniki ne vzpenjajo do prevelikih Å¡tevil. Å tevilo 24 je poljubno, izbrano pa je v izogib ulomkom na âŠlestvici⊠tempa … Äe ÅŸelimo tempo uporabiti kot melodijo, moramo le ugotoviti vrednost tempa razliÄnih âŠtonov⊠in jo spreminjati med potekom skladbe. Äe dani âŠtonâŠ, recimo deveti v vrsti âŠparcialovâŠ, daje tempo, ki je prehiter za naÅ¡e namene, npr. 216, ga je moÅŸno postaviti za oktavo niÅŸe, na 108 ali celo na 54. Na ta naÄin se kateri koli âŠton⊠lahko postavi v praktiÄne meje lestvice tempa.« (COWELL 1969: 91, 92).
KM: V tabelah v COWELL 1969: 106, 107, so navedene ustrezne metronomske vrednosti za âŠtone⊠kromatiÄne âŠlestvice⊠v oktavi od (katerega koli) C pri osnovni vrednosti MM = 48, oz. MM = 60. V petdesetih letih je lestvico tempa teoretiÄno in praktiÄno obdelal K. Stockhausen, glede na naÄelo serialne enotnosti âŠparametraâŠ: vsakemu âŠtonu⊠v neki âŠdvanajsttonski seriji⊠ustreza proporcionalna vrednost âŠtrajanja⊠oz. metronomska vrednost oznaÄenega tempa (Jedinica = enota):
(STOCKHAUSEN 1963: 116)
V komentarju k svoji skladbi ZeitmaÃe Stockhausen opozarja, da gre za Äasovno razvrstitev, ki uporablja razliÄne âŠmereâŠ. Od skupaj petih naÄinov merjenja Äasa, prvi naÄin uporablja »tempe, merjene z metronomom, do 12 stopinj med enostavnim in dvojnim tempom, tako rekoÄ znotraj ‘Äasovne oktave’« (STOCKHAUSEN 1964: 47).
KR: Lestvica tonov je pravzaprav âŠserija⊠s katero se upravlja âŠparameter⊠âŠtrajanjaâŠ. âŠLestvica se namesto âŠserije⊠tukaj navaja zato, da bi se s tem Å¡e bolj poudarilo proporcionalno ustreznost z âŠlestvico⊠âŠviÅ¡ine tonaâŠ. Zanimivo je, da Stockhausen v svojih teoretiÄnih in praktiÄnih uporabah lestvice tempa jemlje za osnovo temperirano kromatiÄno âŠlestvicoâŠ, torej tisto, v kateri je najmanjÅ¡a intervalna enota temperirana mala sekunda.
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ.
PRIM: âŠlestvica trajanja (tona)âŠ.
â¹Gâº, 60
LESTVICA
ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.
D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje âŠviÅ¡in tonaâŠ, ki se utemeljuje v nekem âŠsistemu⊠in povratno potrjuje ta âŠsistemâŠ.
KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega âŠsistema⊠je âŠglasba 20. stoletja⊠morala poiskati nove âŠsistemeâŠ, ki bi ji lahko »sluÅŸili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). UÄinkovitosti dur-molovega tonalitetnega âŠsistema⊠seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestviÄne âŠsisteme⊠(âŠsintetiÄne lestviceâŠ) so kratkoroÄnega pomena, vÄasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoroÄnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestviÄne sistematiÄnosti, âŠpredurejanje gradivaâŠ, zaradi Äesar se pogosto omenja znaÄilno âŠskladanje od zaÄetkaâŠ.
Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije âŠglasbe 20. stoletjaâŠ) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestviÄno sistematiÄnost, Äeprav se jih ne dá oznaÄiti za lestvice.
KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestviÄnim zgradbam v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ. DrugaÄe lahko pride do nesporazumov, npr. ko se âŠdvanajsttonska vrsta⊠ali katera od njenih âŠsegmentov⊠imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9â10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takÅ¡ni napaÄni pojmi). V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skuÅ¡alo odpraviti na razliÄne naÄine, npr. tako, da se ponovno aktivira âŠmodus⊠kot pojem, s katerim se veÄ ne razume starogrÅ¡kih in/ali srednjeveÅ¡kih lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveÄ vse tiste sugestije lestviÄne zgradbenosti v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki na noben naÄin veÄ ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skuÅ¡alo opozoriti tudi na razliÄne, nove pomene âŠmodusaâŠ, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (âŠneomodalnostâŠ, âŠpolimodalnostâŠ). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je âŠmodusâŠ. Podobno se dogaja tudi z razliÄnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati âŠtonaliteto⊠oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonalitetaâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠprosta tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ).
GL: âŠalÅŸirska lestvicaâŠ, âŠblues-lestvicaâŠ, âŠciganska lestvicaâŠ, âŠcelostopinjska lestvica⊠= (celotonska lestvica), âŠdvojna harmonska lestvicaâŠ, âŠenigmatiÄna lestvicaâŠ, âŠkomatska lestvicaâŠ, âŠlidijska molova lestviaâŠ, âŠlestvica tempaâŠ, âŠlestvica trajanja (tona)âŠ, âŠmadÅŸarska durova lestvicaâŠ, âŠmadÅŸarska molova lestvicaâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, âŠmodus z omejenimi moÅŸnostmi transpozicijeâŠ, âŠneapeljska durova lestvicaâŠ, âŠoktatonska lestvicaâŠ, âŠorientalna lestvicaâŠ, âŠpentatonska lestvicaâŠ, âŠPrometejeva lestvicaâŠ, âŠsimetriÄna lestvicaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ, ‘superlokrijska lestvicaâŠ, âŠveÄoktavna lestivcaâŠ, âŠveÄtonska lestvicaâŠ, âŠzrcalna lestvicaâŠ.
PRIM: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠheksakordâŠ, âŠmodalitetaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠpentakordâŠ, âŠpodvrsta, podserijaâŠ, âŠsegment (vrste, serije)âŠ, âŠserijaâŠ, âŠsistemâŠ, âŠtetrakordâŠ, âŠtonalitetaâŠ, âŠtrikordâŠ, âŠtropâŠ.
â¹APEâº, 262; â¹BAâº, 172, 81; â¹BASSâº, IV, 228â232; â¹CANâº, 169, 211; â¹CHâº, 297 = Ȏchelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; â¹CHâº, 299 = »gamme«; â¹DGâº, 522; â¹EHâº, 359â360; â¹Gâº, 35, 41; â¹GUIâº, 46 = Ȏchelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbeâŠ); â¹HIâº, 482; â¹HOâº, 318, 417â418; â¹IMâº, 140, 337â338; â¹KNâº, 217â218; â¹LAREâº, 501, 643; â¹Mâº, 86â91; â¹MELZâº, II, 492â493; â¹MIâº, I, 683 = Ȏchelle« (=gl. tudi »gamme«, âŠmodusâŠ, âŠosnovni tonâŠ); â¹MIâº, II, 211â223 = »gamme«; â¹Pâº, 162; â¹RANâº, 728â729; â¹RICâº, IV, 125â127; â¹SLONâº, 1487â1488
LESLIE
ANG: leslie; NEM: Leslie, Leslie-Box; Leslie-Kabinett.
ET: Po imenu konstruktorja D. F. Leslieja.
D: »(Naziv za) elektromehansko napravo, ki bogati âŠzvok⊠âŠelektronskih orgelâŠ, ki ga je okrog leta 1949 razvil AmeriÄan D. F. Leslie. Leslie je okrog meter visoka t. i. rotacijska Å¡katla iz lesa z odprtinami za predvajanje âŠzvokaâŠ. Notri sta dva zvoÄniÅ¡ka sistema s posebnima ojaÄevalcema: en visokotonski zvoÄnik je usmerjen navzgor in poÅ¡ilja âŠzvok⊠proti dvema nasproti postavljenima trobentastima zvoÄnikoma, drugi pa je srednjetonski oz. nizkotonski zvoÄnik, usmerjen navzdol, ki poÅ¡ilja âŠzvok⊠proti bobnu iz stiropora, ki je na eni strani odprt. Dva elektromotorja rotirata lijakasti zvoÄnik in boben ter tako nastaja …âŠzvokâŠ, kar se imenuje Leslijev efekt.« (â¹RUFâº, 292â293).
GL: âŠelektronske orgleâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠrotacijski zvoÄnik⊠(D 1).
â¹DOBâº, 99; â¹ENâº, 131; â¹GRIâº, II, 518; â¹GRJâº, II, 22; â¹HKâº, 222â223; â¹KNâº, 121â122