Mesec: februar 2017

= ♦DIKSIELAND♦

ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer

ET: Iz ANG digit = številka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); ♦sintetizator♦.

D: »Skupni naziv za vse ♦sintetizatorje♦ ali ♦elektronske glasbene instumente♦, ki temeljijo na digitalni, računalniški tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je težko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakšnega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda še bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakšen ♦modulni sintetizator♦ (gl. ♦posnemovalnik♦ = ♦emulator♦) in na zaslon prenašajo sliko celo vseh programiranih elementov ♦modula♦. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ­♦sinteze zvoka♦ (gl. ♦algoritemski sintetizator♦) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli ♦tone♦, ♦zvoke♦ in ♦šume♦, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejše digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen ♦zvočni spekter♦, tako kot se npr. pri ♦aditivni sintezi zvoka♦ vsi ♦parciali♦ želene ♦strukture♦ ♦zvoka♦, vključno z … ♦ovojnico♦, eksaktno prikazujejo na monitorju. Možno je tudi neposredno programiranje kakšne ♦zvokov(n)e barve♦ z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakšen ♦zvok♦ digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene ♦zvoke♦ ponovno slišimo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne ♦zvoke♦). Shranjene zvočne ♦strukture♦ se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja možnost, da se s priklicem programa ♦sekvenčnika♦ s programiranim ♦zvokom♦ aranžira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)

KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakšen analogni sistem, npr. ojačevalnik ali ♦analogni sintetizator♦, uporablja analogne, kontinuirane ♦signale♦, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).

KR: Vprašanje je, ali je treba d. s. glede na opažanja v D umestiti v ♦elektronske glasbene instrumente♦.

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦modulni sintetizator♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), posnemovalnik = (♦emulator♦), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sempler♦).

PRIM: ♦analogni sintetizator♦.

‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k ♦sintetizatorju♦

ANG: diatonic cluster.

ET: Grš. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); ♦klaster (cluster)♦.

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za ♦klaster♦, ki je sestavljen samo iz ♦tonov♦ diatonične ♦lestvice♦.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo ♦klastra♦ je sestavljena tako, da se začne z ♦akordom♦, (ki se) nato zapolni s preostalimi ♦toni♦. ♦Akord♦ se nato naenkrat pretvori v ♦klaster♦.

♦Klaster♦ je mogoče prav tako reducirati v ♦akord♦ z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih ♦akordov♦¹ sta možni dve metodi glede na ♦tonaliteto♦ ali ♦tonalitete♦, ki jih želimo uporabiti. Da bi se zadržali pri enostavnejših primerih, lahko uprabljamo ♦tone♦, ki se pojavljajo v ♦lestvici♦ ene ♦tonalitete♦. Tako, če se ♦klastri ♦ iz kvinte² začnejo na c ali g v ♦tonaliteti♦ C-dura, se vsi ♦toni♦ lahko pojavijo v izvirni ♦tonaliteti♦ C-dura …

Ali, če želimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naši ♦klastri♦ sestavijo iz sorodnih ♦tonalitet♦. Npr., če imamo dva ♦klastra♦ iz septime³, ki se začenjata na c ali g, lahko v ♦klaster♦ na c vključimo f, ker ta obstaja v ♦tonaliteti♦ C-dura, medtem ko se v ♦klaster♦ na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ♦ton♦ G-dura.«

KR: V navedenih primerih so ♦klastri♦ zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz ♦tonov♦ diatoničnih ♦lestvic♦. Zanimivo pa je, kako Cowell ♦klaster♦ poskuša umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmišlja o ♦politonaliteti♦, četudi na str. 121 zahteva obravnavo ♦klastra♦ kot posamezne enote, tj. kot posameznega ♦tona♦ (gl. D 1 in KR – t. a ♦klastra♦).

»♦Klastri iz kvint« in »♦klastri♦ iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg ♦klastra♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦klaster♦.

PRIM: ♦kromatični klaster♦

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.

ANG: Detroit sound; NEM: Detroit sound.

ET: Detroit = mesto v ZDA; ANG sound = ♦zvok♦.

D: »1: (Naziv za) skupne slogovne značilnosti diskografske produkcije Motown. 2: (Naziv za) provokativen, večplastno politično usmerjen, a glasbeno površen način muziciranja nekih (♦hard rock♦) skupin iz Detroita okrog 1968–1972. Najbolj znani predstavniki so bili MC5, The Frost, The Stoodges in Frijid Pink.« (‹HK›, 100; ‹KN›, 56)

KR: ANG-beseda ♦sound♦ v žargonu ♦rock glasbe♦ je prejkone tehnični naziv oz. strokovna beseda, torej besede ne prevajamo zaradi možne izgube (ožjega) pomena (gl. KR ♦sounda♦).

GL: ♦hard rock♦, ♦sound♦.

ANG: envelope follower, envelope detector; NEM: Hüllkurvenerfolger, Hüllkurvendetektor.

D: »(Naziv za) pretvornik, ki amplitude kakšnega nihaja pretvarja v napetost, ki se nato, predvsem pri ♦sintetizatorju♦ …, uporablja za upravljanje ♦modulov♦ ♦nadzora napetosti♦. ♦Ovojnica♦, torej spreminjanje glasnosti v določenem zvočnem ♦signalu♦, ki se privede v detektor ovojnice, povzroči spremebe napetosti, ki ustrezajo spremembam ♦ovojnice♦, ki lahko, kot pri ♦generatorju ovojnice♦, rabijo za upravljanje … (npr.) ♦filtra z nadzorom napetosti♦.« (‹EN›, 67–68)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator ovonice♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control), ♦ovojnica♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹DOB›, 69

ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.

ET: ♦Derivacija♦; ♦serija♦.

D: Naziv za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki jo dobimo z ♦derivacijo♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrsta, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= RO^t), transponiran ♦rakov postop♦ (= R^t) in transponiran ♦obrat♦ (= Ob^t) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.

ANG: delta wave.

ET: Po veliki grški črki delta, ki je trikotne oblike; ♦ton♦.

KM: Naziv je najden samo v ‹FR›, 21, kot vodilka za ♦trikotni val♦.

KR: Priporočljiva je izključno uporaba ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ namesto zelo redkega d. n., t., v.

PRIM: ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦.

= ♦PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)♦

= ♦WORK IN PROGRESS♦