= âŠDIKSIELANDâŠ
DIGlTALNI SINTETIZATOR
ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer
ET: Iz ANG digit = Å¡tevilka, iz lat. digitus = prst (â¹KLUâº, 143); âŠsintetizatorâŠ.
D: »Skupni naziv za vse âŠsintetizatorje⊠ali âŠelektronske glasbene instumenteâŠ, ki temeljijo na digitalni, raÄunalniÅ¡ki tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je teÅŸko ali celo nemogoÄe, saj so tehniÄne, zvoÄne in glasbene sposobnosti kakÅ¡nega sistema, ki ga podpira raÄunalnik, zelo odvisne od osnovne tehniÄne opreme, prikljuÄenih naprav, torej od strojne in morda Å¡e bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo razliÄni sistemi … kot tudi razliÄni programi, ki npr. zvoÄno simulirajo kakÅ¡en âŠmodulni sintetizator⊠(gl. âŠposnemovalnik⊠= âŠemulatorâŠ) in na zaslon prenaÅ¡ajo sliko celo vseh programiranih elementov âŠmodulaâŠ. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo doloÄene vrste elektronske ÂâŠsinteze zvoka⊠(gl. âŠalgoritemski sintetizatorâŠ) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli âŠtoneâŠ, âŠzvoke⊠in âŠÅ¡umeâŠ, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejÅ¡e digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktiÄnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen âŠzvoÄni spekterâŠ, tako kot se npr. pri âŠaditivni sintezi zvoka⊠vsi âŠparciali⊠şelene âŠstrukture⊠âŠzvokaâŠ, vkljuÄno z … âŠovojnicoâŠ, eksaktno prikazujejo na monitorju. MoÅŸno je tudi neposredno programiranje kakÅ¡ne âŠzvokov(n)e barve⊠z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinÄnikom. Ko se kakÅ¡en âŠzvok⊠digitalizira, se shrani z doloÄenim imenom kot dokument v datoteko. S priroÄnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene âŠzvoke⊠ponovno sliÅ¡imo (tako tiste, proizvedene sintetiÄno, kot tudi digitalizirane naravne âŠzvokeâŠ). Shranjene zvoÄne âŠstrukture⊠se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja moÅŸnost, da se s priklicem programa âŠsekvenÄnika⊠s programiranim âŠzvokom⊠aranÅŸira celotna veÄglasna skladba z drugaÄno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogoÄajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (â¹ENâº, 40â42)
KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakÅ¡en analogni sistem, npr. ojaÄevalnik ali âŠanalogni sintetizatorâŠ, uporablja analogne, kontinuirane âŠsignaleâŠ, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logiÄna nivoja. (â¹DOBâº, 11â12).
KR: VpraÅ¡anje je, ali je treba d. s. glede na opaÅŸanja v D umestiti v âŠelektronske glasbene instrumenteâŠ.
GL: âŠalgoritemski sintetizatorâŠ, âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠelektronska glasbaâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠmodulni sintetizatorâŠ, âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), posnemovalnik = (âŠemulatorâŠ), âŠvzorÄevalnik⊠= (âŠsemplerâŠ).
PRIM: âŠanalogni sintetizatorâŠ.
â¹DOBâº, 180â182; â¹GRIâº, I, 567 = vodilka k âŠsintetizatorjuâŠ
DIATONIÄNI KLASTER
ANG: diatonic cluster.
ET: GrÅ¡. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (â¹RLâº, 224); âŠklaster (cluster)âŠ.
D: V terminologiji H. Cowlla naziv za âŠklasterâŠ, ki je sestavljen samo iz âŠtonov⊠diatoniÄne âŠlestviceâŠ.
KM: V COWELL 1969: 135â137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo âŠklastra⊠je sestavljena tako, da se zaÄne z âŠakordomâŠ, (ki se) nato zapolni s preostalimi âŠtoniâŠ. âŠAkord⊠se nato naenkrat pretvori v âŠklasterâŠ.
âŠKlaster⊠je mogoÄe prav tako reducirati v âŠakord⊠z obratom iste metode …
V oblikovanju diatoniÄnih klastrskih âŠakordovâŠ1 sta moÅŸni dve metodi glede na âŠtonaliteto⊠ali âŠtonaliteteâŠ, ki jih ÅŸelimo uporabiti. Da bi se zadrÅŸali pri enostavnejÅ¡ih primerih, lahko uprabljamo âŠtoneâŠ, ki se pojavljajo v âŠlestvici⊠ene âŠtonaliteteâŠ. Tako, Äe se âŠklastri ⊠iz kvinte2 zaÄnejo na c ali g v âŠtonaliteti⊠C-dura, se vsi âŠtoni⊠lahko pojavijo v izvirni âŠtonaliteti⊠C-dura …
Ali, Äe ÅŸelimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naÅ¡i âŠklastri⊠sestavijo iz sorodnih âŠtonalitetâŠ. Npr., Äe imamo dva âŠklastra⊠iz septime3, ki se zaÄenjata na c ali g, lahko v âŠklaster⊠na c vkljuÄimo f, ker ta obstaja v âŠtonaliteti⊠C-dura, medtem ko se v âŠklaster⊠na tonu g lahko vkljuÄi fis, ker je ta znaÄilen âŠton⊠G-dura.«
KR: V navedenih primerih so âŠklastri⊠zares diatoniÄni, saj so zgrajeni izkljuÄno iz âŠtonov⊠diatoniÄnih âŠlestvicâŠ. Zanimivo pa je, kako Cowell âŠklaster⊠poskuÅ¡a umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmiÅ¡lja o âŠpolitonalitetiâŠ, Äetudi na str. 121 zahteva obravnavo âŠklastra⊠kot posamezne enote, tj. kot posameznega âŠtona⊠(gl. D 1 in KR â t. a âŠklastraâŠ).
»âŠKlastri iz kvint« in »âŠklastri⊠iz septim« v izvirniku niso povsem natanÄno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki doloÄata obseg âŠklastraâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠklasterâŠ.
PRIM: âŠkromatiÄni klasterâŠ
1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.
2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.
3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.
DETROIT SOUND
ANG: Detroit sound; NEM: Detroit sound.
ET: Detroit = mesto v ZDA; ANG sound = âŠzvokâŠ.
D: »1: (Naziv za) skupne slogovne znaÄilnosti diskografske produkcije Motown. 2: (Naziv za) provokativen, veÄplastno politiÄno usmerjen, a glasbeno povrÅ¡en naÄin muziciranja nekih (âŠhard rockâŠ) skupin iz Detroita okrog 1968â1972. Najbolj znani predstavniki so bili MC5, The Frost, The Stoodges in Frijid Pink.« (â¹HKâº, 100; â¹KNâº, 56)
KR: ANG-beseda âŠsound⊠v ÅŸargonu âŠrock glasbe⊠je prejkone tehniÄni naziv oz. strokovna beseda, torej besede ne prevajamo zaradi moÅŸne izgube (oÅŸjega) pomena (gl. KR âŠsoundaâŠ).
GL: âŠhard rockâŠ, âŠsoundâŠ.
DETEKTOR OVOJNICE
ANG: envelope follower, envelope detector; NEM: HÃŒllkurvenerfolger, HÃŒllkurvendetektor.
D: »(Naziv za) pretvornik, ki amplitude kakÅ¡nega nihaja pretvarja v napetost, ki se nato, predvsem pri âŠsintetizatorju⊠…, uporablja za upravljanje âŠmodulov⊠âŠnadzora napetostiâŠ. âŠOvojnicaâŠ, torej spreminjanje glasnosti v doloÄenem zvoÄnem âŠsignaluâŠ, ki se privede v detektor ovojnice, povzroÄi spremebe napetosti, ki ustrezajo spremembam âŠovojniceâŠ, ki lahko, kot pri âŠgeneratorju ovojniceâŠ, rabijo za upravljanje … (npr.) âŠfiltra z nadzorom napetostiâŠ.« (â¹ENâº, 67â68)
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠgenerator ovoniceâŠ, âŠnadzor napetosti⊠= (VC) = (voltage control), âŠovojnicaâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer).
â¹DOBâº, 69
DERIVACIJSKA VRSTA, SERIJA = âŠIZVEDENA VRSTA, SERIJAâŠ
ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.
ET: âŠDerivacijaâŠ; âŠserijaâŠ.
D: Naziv za âŠdvanajsttonsko vrsto, serijoâŠ, ki jo dobimo z âŠderivacijoâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 2), âŠderivacijaâŠ, âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠoblika vrste, serijeâŠ, âŠpodvrsta, podserijaâŠ, âŠsegment (vrsta, serije)âŠ, âŠsekundarna vrsta, serijaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠsimetriÄna vrsta, serijaâŠ.
â¹FRâº, 21; â¹HOâº, 306; â¹Lâº, 470
DERIVACIJA, IZVAJANJE
ANG: derivation (technique).
ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekoÄino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (â¹KLUâº, 129, 136).
D: »(Naziv za) konstrukcijo âŠdvanajsttonske vrste, serije⊠s transformacijo âŠsegmenta⊠(âŠtrikordaâŠ, âŠtetrakordaâŠ, âŠheksakordaâŠ). âŠVrsta⊠v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931â1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in Äetrti âŠtrikord⊠transponiran âŠrakov obrat⊠(= ROt), transponiran âŠrakov postop⊠(= Rt) in transponiran âŠobrat⊠(= Obt) prvega âŠtrikordaâŠ, ki je v âŠosnovni obliki⊠(= O):«
GL: âŠagregat⊠(D 2), âŠderivacijska vrsta, serijaâŠ, âŠdvanajsttonska tehnika (skladanja)⊠= (âŠdodekafonijaâŠ), âŠheksakordâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠsimetriÄna vrsta, serijaâŠ, âŠtetrakordâŠ, âŠtrikordâŠ.
PRIM: âŠsegmentacija (vrste, serije)âŠ.
(DELTASTI NIHAJ, TON, ZVOK, VAL) = âŠTRIKOTNI NIHAJ, TON, ZVOK, VALâŠ
ANG: delta wave.
ET: Po veliki grÅ¡ki Ärki delta, ki je trikotne oblike; âŠtonâŠ.
KM: Naziv je najden samo v â¹FRâº, 21, kot vodilka za âŠtrikotni valâŠ.
KR: PriporoÄljiva je izkljuÄno uporaba âŠtrikotni nihaj, ton, zvok, val⊠namesto zelo redkega d. n., t., v.
PRIM: âŠtrikotni nihaj, ton, zvok, valâŠ.
DELNI TON(I)
= âŠPARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)âŠ
DELO V NASTAJANJU
= âŠWORK IN PROGRESSâŠ