DIGlTALNI SINTETIZATOR

ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer

ET: Iz ANG digit = številka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); sintetizator.

D: »Skupni naziv za vse sintetizatorje ali elektronske glasbene instumente, ki temeljijo na digitalni, računalniški tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je težko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakšnega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda še bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakšen modulni sintetizator (gl. posnemovalnik = emulator) in na zaslon prenašajo sliko celo vseh programiranih elementov modula. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ­sinteze zvoka (gl. algoritemski sintetizator) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli tone, zvoke in šume, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejše digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen zvočni spekter, tako kot se npr. pri aditivni sintezi zvoka vsi parciali želene strukture zvoka, vključno z … ovojnico, eksaktno prikazujejo na monitorju. Možno je tudi neposredno programiranje kakšne zvokov(n)e barve z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakšen zvok digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene zvoke ponovno slišimo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne zvoke). Shranjene zvočne strukture se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja možnost, da se s priklicem programa sekvenčnika s programiranim zvokom aranžira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)

KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakšen analogni sistem, npr. ojačevalnik ali analogni sintetizator, uporablja analogne, kontinuirane signale, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).

KR: Vprašanje je, ali je treba d. s. glede na opažanja v D umestiti v elektronske glasbene instrumente.

GL: algoritemski sintetizator, avtomatska glasba = računalniška glasba (t. 2 v D), elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, modulni sintetizator, računalniška glasba (t. 2 v D) = avtomatska glasba, sintetizator = (synthesizer), posnemovalnik = (emulator), vzorčevalnik = (sempler).

PRIM: analogni sintetizator.

‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k sintetizatorju

DIATONIČNI KLASTER

ANG: diatonic cluster.

ET: Grš. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); klaster (cluster).

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za klaster, ki je sestavljen samo iz tonov diatonične lestvice.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo klastra je sestavljena tako, da se začne z akordom, (ki se) nato zapolni s preostalimi toni. Akord se nato naenkrat pretvori v klaster.

Klaster je mogoče prav tako reducirati v akord z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih akordov1 sta možni dve metodi glede na tonaliteto ali tonalitete, ki jih želimo uporabiti. Da bi se zadržali pri enostavnejših primerih, lahko uprabljamo tone, ki se pojavljajo v lestvici ene tonalitete. Tako, če se klastri iz kvinte2 začnejo na c ali g v tonaliteti C-dura, se vsi toni lahko pojavijo v izvirni tonaliteti C-dura …

Ali, če želimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naši klastri sestavijo iz sorodnih tonalitet. Npr., če imamo dva klastra iz septime3, ki se začenjata na c ali g, lahko v klaster na c vključimo f, ker ta obstaja v tonaliteti C-dura, medtem ko se v klaster na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ton G-dura.«

KR: V navedenih primerih so klastri zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz tonov diatoničnih lestvic. Zanimivo pa je, kako Cowell klaster poskuša umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmišlja o politonaliteti, četudi na str. 121 zahteva obravnavo klastra kot posamezne enote, tj. kot posameznega tona (gl. D 1 in KR – t. a klastra).

»Klastri iz kvint« in »klastri iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg klastra.

GL: agregat (D 1), klaster.

PRIM: kromatični klaster

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.

DETROIT SOUND

ANG: Detroit sound; NEM: Detroit sound.

ET: Detroit = mesto v ZDA; ANG sound = zvok.

D: »1: (Naziv za) skupne slogovne značilnosti diskografske produkcije Motown. 2: (Naziv za) provokativen, večplastno politično usmerjen, a glasbeno površen način muziciranja nekih (hard rock) skupin iz Detroita okrog 1968–1972. Najbolj znani predstavniki so bili MC5, The Frost, The Stoodges in Frijid Pink.« (‹HK›, 100; ‹KN›, 56)

KR: ANG-beseda sound v žargonu rock glasbe je prejkone tehnični naziv oz. strokovna beseda, torej besede ne prevajamo zaradi možne izgube (ožjega) pomena (gl. KR sounda).

GL: hard rock, sound.

DETEKTOR OVOJNICE

ANG: envelope follower, envelope detector; NEM: Hüllkurvenerfolger, Hüllkurvendetektor.

D: »(Naziv za) pretvornik, ki amplitude kakšnega nihaja pretvarja v napetost, ki se nato, predvsem pri sintetizatorju …, uporablja za upravljanje modulov nadzora napetosti. Ovojnica, torej spreminjanje glasnosti v določenem zvočnem signalu, ki se privede v detektor ovojnice, povzroči spremebe napetosti, ki ustrezajo spremembam ovojnice, ki lahko, kot pri generatorju ovojnice, rabijo za upravljanje … (npr.) filtra z nadzorom napetosti.« (‹EN›, 67–68)

GL: elektronska glasba, generator ovonice, nadzor napetosti = (VC) = (voltage control), ovojnica, sintetizator = (synthesizer).

‹DOB›, 69

DERIVACIJSKA VRSTA, SERIJA = ♦IZVEDENA VRSTA, SERIJA♦

ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.

ET: Derivacija; serija.

D: Naziv za dvanajsttonsko vrsto, serijo, ki jo dobimo z derivacijo.

GL: agregat (D 2), derivacija, dvanajsttonska vrsta, serija, vrsta, oblika vrste, serije, podvrsta, podserija, segment (vrsta, serije), sekundarna vrsta, serija, serija, simetrična vrsta, serija.

‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470

DERIVACIJA, IZVAJANJE

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo dvanajsttonske vrste, serije s transformacijo segmenta (trikorda, tetrakorda, heksakorda). Vrsta v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti trikord transponiran rakov obrat (= ROt), transponiran rakov postop (= Rt) in transponiran obrat (= Obt) prvega trikorda, ki je v osnovni obliki (= O):«

GL: agregat (D 2), derivacijska vrsta, serija, dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (dodekafonija), heksakord, vrsta, serija, serialna tehnika (skladanja), simetrična vrsta, serija, tetrakord, trikord.

PRIM: segmentacija (vrste, serije).

error: Content is protected !!