CHORUS

ANG: chorus; NEM: Chorus, Grundmelodie, Refrain (32 Takte); FR: chorus, refrain (32 mesures); IT: chorus, ritornello (32 battute).

ET: ANG chorus = zbor, pripev, refren.

D: 1) »V ♩jazzu♩ (naziv za) navajanje oz. ponovno navajanje teme z variacijami. Pojem se navadno nanaÅ¡a na tiste oblike, ki so sestavljene iz teme, ki ji sledi vrsta variacij 
 ter nato znova ponavljanje same teme; (pojem) se navadno ne uporablja v razpravah o slogih v ♩jazzu♩, v katerih ♩svobodna improvizacija♩ zamenjuje vrsto variacij na temo.« (‹GRJ›, I, 208)

2) »(Naziv za) elektronski postopek, v glavnem s ♩sintetizatorjem♩ ali z ♩električno kitaro♩, s katerim se ♩signal♩ obdeluje, tako da se dobi vtis večglasja.« (‹DOB›, 24)

KM: Kot pomen se v D 2 v ‹GRJ›, I, 208, uporablja pojem »chorus effect«.

KR: Ustrezice ANG-izvirnika v NEM, FR in IT so v ‹BR›, 234–235, vendar je predvsem v ♩jazzu♩ uporaba ANG-izvirnika kot tehničnega pojma pogostejÅ¡a in bolj praktična. V terminologiji ♩elektronske glasbe♩ se uporablja izključno ANG-pojem.

GL: ♩elektronska glasba♩ (glede na D 2), ♩improvizacija♩, ♩jazz♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer) (glede na D 2).

‹BASS›, I, 549; ‹FR›, 14; ‹HI›, 94; ‹HK›, 81; ‹KN›, 49–50; ‹LARE›, 314; ‹MELZ›, I, 328; ‹RAN›, 163; ‹RIC›, I, 476; ‹RL›, 171–172 (vse v smislu D 1)

COUNTRY ROCK

ANG:country rock; NEM: country rock.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; ♩rock, rock glasba♩.

D: »(Naziv za) glasbo, ki je nastala s povezovanjem ♩rock glasbe♩ z instrumentarijem ter načinom muziciranja v ♩country glasbi♩. V njej se torej uporabljajo banjo, mandolina, violina in harmonika, ki obdelujejo teme iz ♩hillbilly jazza♩, ♩ragtimea♩ in ♩country and westerna♩.« (‹KN›, 52)

KR: C. r. je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩, ♩ragtime, rag♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩soft rock♩.

PRIM: ♩country and western (music)♩, ♩country blues♩, ♩country (music), country glasba♩, ♩folk rock♩.

‹HI›, 110

COUNTRY (MUSIC), COUNTRY GLASBA

ANG: country music; NEM: Country Music, lÀndliche Musik; FR: country music, musique champêtre; IT: country music, musica campestre.

ET: ANG country = podeşelje, vas; torej dobesedno: podeşelska, vaška glasba.

D: »(Naziv za) slog v ameriÅ¡ki ♩popularni glasbi♩. To je komercialno nadaljevanje ♩folk glasbe♩1 z vaÅ¡kih, juÅŸnih območij ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, najprej znana kot ♩hillbilly music♩. Izhaja iz ♩folk glasbe♩1, ki je priÅ¡la z britanskimi izseljenci 
 razvila se je skozi stik z Afroameričani, Cajunami, Latinoameričani in drugimi etničnimi glasbami ter z mestno komercialno glasbo 
 Country glasba se je začela razvijati v času industrializacije med 1920–25, kasneje so jo začeli izkoriščati v komercialne namene
 Po tem se oddaljuje od identifikacije z juÅŸnimi podeÅŸelskimi območji in postaja eklektična zvrst mednarodne popularnosti 
 2. svetovna vojna je bila katalizator, ki je country glasbo iz regionalne pretvoril v nacionalni fenomen. Vojno gospodarstvo je podpiralo selitve ljudi, kar je pomenilo zdruÅŸevanje ljudi različnih kultur. Tako so se začele meÅ¡ati tudi glasbene oblike. Pevci, kot sta bila Roy Acuff in Ernest Tubb, so bili v času vojne prav tako popularni kot Frank Sinatra in Bing Crosby. Okrog leta 1950, ko je bil Hank Williams na vrhuncu kariere, se je country glasba uveljavila v ameriÅ¡ki zabavni industriji. ‘The Grand Ole Opry’ je bila nabolj znana radijska postaja v deÅŸeli, ki je vrtela country glasbo, Nashville je postal znan center industrije country glasbe. Zahteva po spoÅ¡tovanju in sprejemanju različnih narodnosti se odraÅŸa v zamenjavi besede ♩hillbilly♩ s ‘country’ ali ‘country western’ (s pojmi, ki predstavljajo spajanje jugovzhodnih in jugozahodnih slogov). Country glasba ni bila nikoli bolj popularna kot v Å¡estdesetih in sedemdesetih letih. Novi centri, npr. Bakersfield v Kaliforniji in Austin v Texasu, so predstavljali izziv dominaciji Nashvilla, medtem ko je naziv Nashville ♩sound♩ postal sopomenka country glasbe. Pomembnost ‘Grand Ole Opry’ se je zmanjÅ¡ala, izvajalci, kot so Merle Haggard, Buck Owens, Charley Pride, Johnny Cash in Willie Nelson, se niso več opirali na njeno podporo. V sedemdesetih letih je country glasba začela koketirati z ♩rockom♩, s tem je postala atraktivnejÅ¡a za mlade posluÅ¡alce (npr. v glasbi Krisa Kristoffersona in Waylona Jenningsa). ZdruÅŸevanje ♩rocka♩ in ♩country glasbe♩ (v Austinu) je ustvarilo slog, znan kot ‘progresivna country glasba’. Kljub meÅ¡anju slogov in mednarodni popularnosti country glasbe je Å¡e vedno obstajala mlačna tradicija. Å tevilni country pevci se Å¡e vedno ukvarjajo s temami, kot so mati in dom, potepuÅ¡tvo, zapor, teÅŸko delo, razočaranje v ljubezni in tradicionalna religija. Å tevilni pevci (Johnny Cash, Merle Haggard in Loretta Lynn) kaÅŸejo spoÅ¡tovanje do lastnega podeÅŸelskega porekla in podeÅŸelskega porekla country glasbe; starejÅ¡i (‘Grandpa’ Jones, Roy Acuff) izvajajo glasbo v slogu, ki je bil predhodnica ‘Nashville ♩sounda♩‘, medtem ko je ♩bluegrass music♩ čuvaj tradicije.« (‹GR6›, IV, 854–855)

KM: D je izbrana, ker najbolje povezuje večpomenskost pojma, ki izhaja iz dejstva, da se s samostalnikom »country« v pridevniÅ¡ki funkciji imenuje slog, ki je zaradi izrazito komercilane narave c. g. kot nadaljevanja ♩folk glasbe♩ pravzaprav neskončna meÅ¡anica različnih vplivov. Zato se drugi pojmi, ki se prav tako uporabljajo s pridevniÅ¡kim samostalnikom »country« (npr. ♩country and western music♩, ♩country blues♩, ♩country rock♩), ne morejo izenačevati s podzvrstmi d. g. Zaradi Å¡irine pomena in lastnosti je c. g. komajda tehnični izraz oz. strokovna beseda. V Pojmovnik je uvrščen zaradi popularnosti, ki je posledica tudi njenega komercialnega ozadja, seveda neobčutljivega za pomene pojmov, ki jih uporablja.

KR: NEM-, FR- in IT-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, se nahajajo v ‹BR›, 234–235 kot razlaga izvirnika, ki se uporablja neprimerno pogosteje kot njegovi (nesmiselni, vendar dobesedni) prevedki. Glede na to je trba ohrani­ti izvirno obliko »country«.

GL: ♩bluegrass (music)♩, ♩country and western (music)♩, ♩country blues♩, ♩country rock♩, ♩folk, folk glasba, folk slog♩, ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩, ♩popularna glasba♩.

‹BASS›, I, 723 = vodilka k ♩country and western (music) ♩; ‹HK›, 91–93; ‹SLON›, 1435

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

COUNTRY BLUES

ANG: country blues, country blues 1850; NEM: country Blues, authentischer Blues; FR: country blues, blues authentique; IT: country blues, blues autentico.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; ♩blues♩.

D: »(Naziv za) najstarejÅ¡o vrsto ♩bluesa ♩, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja izvajali potujoči pevci brez spremljave ali z lastno spremljavo na banjo ali kitaro.« (‹HI›, 110)

KM: Ustreznice, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so podane v ‹BR›, 234–235, verjetno kot avtorjeva interpretacija izvirnega pojma.

KR: Vsekakor se priporoča uporabljati izvirno ANG-obliko pojma.

GL: ♩blues♩, ♩jazz♩.

PRIM: ♩city blues♩, ♩country (music), country glasba♩, ♩country rock♩, ♩country and western (music)♩.

COUNTRY AND WESTERN (MUSIC)

ANG: country and western (music), country & western (music); NEM: country and western (Musik), country & western (Musik); FR: (musique) country and western, (musique) country & western; IT: (musica) country and western, (musica) country & western.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; western = zahodni.

D: »Naziv za slog v glasbi, ki izhaja iz ♩country glasbe♩ belih priseljencev v ZdruÅŸene drÅŸave Amerike. Njegova izvorno enostavna melodika s spremljavo violine ali mandolin, kitare ali banja je značilna za kavbojske balade in western pesmi. Country and western bi lahko imenovali kot ♩blues♩ belega človeka. Od Å¡tiridesetih let s pobudo industrije glasbe

country and western prepravlja trg s popularnimi ♩popevkami♩. Skupaj z elementi ♩rhythm & bluesa♩ je ta slog vplival na nastanek ♩rock and rolla♩.« (‹HI›, 110; ‹KN›, 52–53)

KR: C. a. w. (m.) je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♩rhythm and blues♩, ♩rock and roll♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩country blues♩, ♩country (music) ♩ country glasba♩, ♩country rock♩, ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩. (D 1).

‹BASS›, I, 722–723; ‹RAN›, 208–210

COOL JAZZ

ANG: cool jazz, cool jazz 1948; NEM: cool Jazz, Cool Jazz, »kÌhler« Jazz; FR: cool jazz, jazz »froid«; IT: cool jazz, jazz »freddo«.

ET: ANG cool = hladen; ♩jazz♩.

D: 1) »(Naziv za) smer, vezana za ♩modern jazz♩, ki je okrog leta 1950 nastala iz ♩bebopa♩, v glavnem na pobudo belih glasbenikov, ki so se zoperstavili ♩hot jazzu♩ in ♩off beat♩ ♩ritmu♩ (nekonvencionalni ritmiki). V komornem, dinamično uravnoteÅŸenem linearnem muziciranju se ♩improvizacija♩ umika pred vplivom tehnik skladanja ♩sodobne umetniÅ¡ke ♩glasbe♩.« (‹HI›, 106)

2) »Pojem, ki se uporablja za različne sloge v ♩modernem jazzu♩, tiste, ki so priduÅ¡eni, umirjeni ali čustveno hladni. Veljalo je, da se izvajalci v tem slogu čustveno distancirajo od svojega ustvarjanja: sami glasbeniki so nasprotovali tej oznaki, ker je njihova glasba prav tako zahtevna v izvedbi kot tudi drugi slogi v ♩jazzu♩ in ni miÅ¡ljena kot zloraba čustev.« (‹GRJ›, I, 244)

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT kot prevodi ANG-pojma so v ‹BR› 234–235. Raba izvirne ANG-oblike je vsekakor priporočljiva.

GL: ♩bebop♩ = ♩bop♩ = ♩rebop♩, ♩bossa nova♩, ♩East Coast jazz♩, ♩jazz♩, ♩Kansas City jazz♩, ♩moderni jazz♩.

PRIM: ♩hot, hot jazz, hot music♩.

‹BASS›, I, 672; ‹BKR›, I, 272; ‹MELZ›, I, 353; ‹GR6›, IV, 714; ‹P›, 154–155; ‹RAN›, 201; ‹RIC›, I, 536

CONCEPT ALBUM

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oÅ¡tevilčenimi skladbami, ki je v ♩rocku♩ pravilo  « Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljÅ¡i del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: ♩rock, rock glasba♩, ♩rock oratorij♩.

PRIM: ♩rock opera♩ (t. 1 v D).

COMBO

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V ♩jazz♩ glasbi je navadno naziv za manjÅ¡o zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu ♩big band♩ uporablja Å¡ele v novejÅ¡em času. Včasih se takÅ¡na zasedba imenuje tudi small ♩band♩.« (‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na ♩jazz♩, ampak tudi na ♩popularno glasbo♩. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z ♩rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in ♩band♩. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z ♩jazzom♩, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z ♩big bandom♩.

GL: ♩jazz♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩band♩, ♩big band♩.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k ♩bandu♩; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k ♩bandu♩

error: Content is protected !!