ANG: moment, moment form; NEM: Moment, Momentform; FR: moment, forme momentanée.
ET: Lat. momentum = (dobesedno) sila gibanja, Äas, trenutek, od movere = gibati se (â¹KLUâº, 485).
D: 1) »Pojem ‘moment’, ki sem ga tako pogosto omenjal, je treba pojasniti. Kaj se imenuje moment?, Ali je to najmanjÅ¡a sliÅ¡na Äasovna enota nekega akustiÄnega dogodka? To bi bila kvantitativna doloÄitev, s katero tukaj niÄesar ne morem poÄeti. Ali so lahko momenti razliÄno dolgi: krajÅ¡i moment v primerjavi z daljÅ¡im … daljÅ¡i v primerjavi s krajÅ¡im …? Äe so, potem ali obstaja Äasovna meja trajanja momenta? Åœe prej sem govoril o zelo razliÄnih trajanjih momentov, o delnih momentih1 in o âŠskupinahâŠ-momentih2. Pojem bi torej razumel tako, da vsako enoto oblike, prepoznavno po posamezni in nespremenljivi lastnosti â lahko bi rekel tudi: vsako samostojno misel â v doloÄeni skladbi lahko poimenujem moment; tako je pojem razume kvalitativno in glede na dani kontekst (povedal sem: v doloÄeni skladbi), ter je trajanje momenta ena lastnost njegove karakteristike; momenti so torej po karakteristiki lahko dolgi ali kratki. Äe se kak moment razÄleni zaradi spremembe ene ali veÄ karakteristiÄnih lastnosti, te Älene imenujem delni momenti1; Äe se spremeni toliko lastnosti, da se njegova karakteristika … izgubi, nastaja â postopoma ali nenadno â nov moment. VeÄ momentov, ki drug drugemu sledijo in ki so po eni ali veÄ lastnostih sorodni, ne da bi bila vpraÅ¡ljiva njihova posamezna karakteristika, imenujem âŠskupina⊠momentov.2 Gledano oblikovno je moment lahko tudi oblika (individualno), âŠstruktura⊠(dividualno) ali meÅ¡anica obojega; gledano Äasovno, je moment lahko stanje (statiÄno) ali proces (dinamiÄno) ali pa kombinacija obojega … V zadnjiih letih se skladajo glasbene oblike, ki so daleÄ od sheme dramatiÄne konÄne oblike; ki ne ciljajo niti na en sam viÅ¡ek, ne na veÄ pripravljenih, ter s tem priÄakovanih viÅ¡kov …; ki so celo takoj intenzivne …; od katerih se v vsakem momentu lahko priÄakuje minimum ali pa maksimum in pri katerih se ne dá z gotovostjo predvideti smer razvoja od sedanjega; ki so se ÅŸe zaÄele ter bi lahko tekle naprej v nedogled …; oblike, v katerih trenutek ni nujno delÄek kake Äasovne linije, v katerih moment ni nujno delÄek izmerjenega trajanja, temveÄ v katerih se koncentriranost na zdaj â na vsak zdaj â prav tako tvori vertikalne zareze, ki se preÄno prepletajo s horizontalno predstavo o Äasu, vse do brezÄasovnega, ki ga imenujem veÄnost: veÄnost, ki se ne zaÄenja na koncu Äasa, temveÄ je dostopna v vsakem momentu. Govorim o glasbenih oblikah, v katerih se je oÄitno skuÅ¡alo pojem Äasa â natanÄneje povedano: pojem o trajanju â razdreti ter ga nadvladati … Nova instrumentalna glasba z âŠvariabilnimi⊠in âŠveÄpomenskimi oblikami⊠neskonÄnega trajanja bi lahko na ustrezen naÄin naÅ¡la ustrezne pogoje za izvedbo. Izvajalci bi lahko v spremenjljivem Å¡tevilu â z variabilnimi ‘izmenami’ â sodelovali pri izvedbi nekega dela, ki traja neskonÄno in pa obÄasno … â odvisno od zanimanja obÄinstva … â (eno) delo nadomestili z drugim … Zdaj pa bom (v povezavi z nastankom momentne oblike) omenil ostale moÅŸnosti posluÅ¡anja: Tukaj se koncentracijo usmerja na moment; istoÄasno pravim: lahko tak moment tudi ne posluÅ¡amo, Äe veÄ ne moremo ali ne ÅŸelimo. To pomeni, da se ni treba bati, da se bo izgubila nit, Äe se ustavimo na kakÅ¡nem ÅŸe minulem momentu, medtem ko glasba poteka naprej.« (STOCKHAUSEN 1963j: 200â201, 198â199, 206; STOCKHAUSEN 1963e: 226)
2) »(Naziv za) koncept oblike, ki ga je vpeljal Stockhausen kot poskus, da bi pomagal posluÅ¡alcu pri obvladovanji teÅŸav s poluÅ¡anjem âŠserialne glasbeâŠ. Sestavljen je iz proste uporabe vrste kontrastnih fraz, med katerimi vsaka predstavlja moment. Vsak moment je enak po statusu … Skladatelj ne zaÄenja pri trdni toÄki v Äasu, temveÄ se premika v vseh smereh znotraj cikliÄnih meja. Momenti se lahko razvrstijo v kakrÅ¡nokoli zaporedje, Äe hoÄemo doseÄi âŠodprto oblikoâŠ, kot v Stockhausenovih Momente (1961).« (â¹IMâº, 249)
3) »Po K. Stockhausenu ‘Momentform’ dodaja tradicionalni glasbeni obliki … nov koncept liriÄnosti s koncentracijo na tukaj in sedaj.« (â¹BOSSâº, 93)
4) »Pojem, ki ga je vpeljal Stockhausen, predvideva, da mora biti posluÅ¡alec osredotoÄen na ‘moment’ ali âŠsekcijo⊠(D 1) z nekim definiranim znaÄajem, ki lahko traja en moment ali pa Äez minuto (kar je razÅ¡rjanje koncepta âŠskupineâŠ) … Ta aspekt âŠmobilne oblike⊠… je omejen in pravzaprav tudi opuÅ¡Äen v verziji (Stockhausenovih Momente) iz leta 1972, Äeprav je zamisel o glasbi, skladani iz momentov, Stockhausenu ostala pomembna.« (â¹GRâº, 123)
5) »(Naziv za) koncept âŠstruktureâŠ, ki ga je iznaÅ¡el Karlheinz Stockhausen. Moment je segment glasbenega Äasa, v glavnem par sekund do nekaj minut …, ki ga od znotraj definiramo s kako konstanto (npr. z zmrznitvijo âŠviÅ¡ine tona⊠v doloÄenih registrih) ali pa s kakim procesom (npr. s progresivnim odvzemanjem prvin kompleksnemu âŠzvokuâŠ, dokler ne pride do âŠtiÅ¡ineâŠ). Osnovna znaÄilnost je ta, da je moment popoln sam po sebi. Tisto, kar se dogaja znotraj momentov skladbe (vÄasih tudi proporcionalna dolÅŸina razliÄnih momentov), je pogosto bolj pomembno od odnosov med momenti. V Å¡tevilnih delih v momentni obliki, kot so Stockhausenovi Momente (1962â64), sosledje momentov ni doloÄeno in lahko variira pri vsaki izvedbi.« (â¹Vâº, 494)
KR: V D 1 se s skrajno strnjenim izborom iz relevantnih Stockhausenovih besedil skuÅ¡a doloÄiti pomen tega pomembnega pojma iz njegove skladateljske teorije. Ostale D so izbrane zato, da pokaÅŸejo, kako se v specialistiÄni strokovni literaturi razume in tolmaÄi pomen pojma:
a) O momentni obliki kot »aspektu« âŠmobilne oblike⊠po D 4 gl. KR t. a âŠmobilne oblikeâŠ.
b) V D 5 sta moment in momentna oblika nadomeÅ¡Äena s âŠstrukturo⊠kot sopomenko oblike (gl. KR t. c-II. âŠstruktureâŠ).
c) RazliÄne letnice nastanka Stockhausenovih Momente â 1961 v D 2, 1972 v D 4 in 1962â64 v D 5 â izhajajo iz registriranja razliÄnih verzij skladbe. Prva verzija je nastala leta 1961â62, zadnja do sedaj pa leta 1972. Moralo bi torej pisati 1961â72.
d) Konstatacija na koncu D 5, da je »sosledje momentov nedoloÄeno in lahko variira pri vsaki izvedbi«, je povsem odveÄna: drugaÄe sploh ne bi Å¡lo za momentno obliko.
D 1 kaÅŸe, da moment in momentno obliko komajda lahko razumemo kot tehniÄna pojma in/ali strokovna izraza izven Stockhausenove skladateljske teorije. Prav tako je oÄitno, da Stockhausen, ne glede na izrazito inspirativnost in skoraj mistiÄni prostop, uporablja tudi celoten arzenal novih pojmov, med katerimi se zdi morebiti relevanten»neskonÄna oblika«. Ta pojem pa je le nadaljevanje njegove pribliÅŸne razlage momentne oblike in ni uvrÅ¡Äen v ta Pojmovnik, sploh ker bi to lahko bil eden izmed substitutov za ÅŸe itak problematiÄno âŠindividualno obliko⊠odprtega tipa, oz. âŠodprto obliko⊠(gl. KR âŠindividualne⊠in âŠodprte oblikeâŠ).
Pojmi so ohranjeni v svoji mednarodni podobi (niso se prevajali kot, recimo, »trenutek«, »hip«, »ali hipna forma« ali »trenutna forma«), da bi na ta naÄin ohranili njihov pomen, ki ga imajo kot tehniÄni pojmi in/ali strokovni izrazi. (V svojih tekstih tudi sam Stockhausen ne izenaÄuje po pomenu mednarodnega pojma »moment« z NEM pojmom »Augenblick, o Äemer se je pri prevodu D 1 Å¡e kako pazilo: »Augenblick« je namreÄ vselej preveden kot »trenutek«!) Nenavadni pridevnik od »momenta« (»momentna forma«) se je ohranila, Äeprav tudi uteÄeni pojem »trenutna oblika« v slovenÅ¡Äini pomensko ustreza izvirniku.
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija), âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju).
PRIM: âŠindividualna oblikaâŠ, âŠmobilna oblikaâŠ, âŠodprta oblikaâŠ, âŠvariabilna oblikaâŠ, âŠveÄpomenska oblikaâŠ.
FROBENIUS 1978: poglavje III; â¹Gâº, 147; â¹GR6âº, XII, 474; â¹Mâº, 555; â¹RANâº, 505
1 V izvirniku so navedeni »Teilmomente«.
2 V izvirniku so navedeni »Momentgruppen«.
