ELEKTRONISCHE MUSIK

NEM: = ♩elektronska glasba♩.

KM: Pojem je priporočljivo uporabljati v premiÅ¡ljenih znanstvenih in strokovnih besedilih, če se misli na tisto ♩elektronsko glasbo♩, ki je, kot nasprotje francoski ♩musique concrÚte♩ (gl. KR ♩konkretne glasbe♩), nastajala na začetku petdesetih let v ♩Studiu za elektronsko glasbo♩ ZahodnonemÅ¡kega radia v Kölnu (gl. STOCKHAUSEN 1963d; tudi: D 5 in zaključek KR ♩elektronske glasbe).

ELEKTRONIJ

ANG: electronium; NEM: Elektronium; FR: electroniurn; IT: electronium, elektronium.

ET: GrÅ¡. ᾗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174);

D:1) »(Naziv za) enoglasni, trioktavni ♩elektronski glasbeni instrument♩ s tipkami v obliki prepolovljene harmonike. Proizvaja ga tovarna Hohner od leta 1950. K. Stockhausen je uporablja elektronij v skladbi Prozession.« (‹RUF›, 122)

2) »(Naziv za) instrument, ki ga je izumil H. Bojé za izvedbo s Stockhausenovim ansamblom (1967–72): to je ♩sintetizator♩, ki se nadzira s klaviaturo ali potenciometrom.« (‹GR›, 69)

3) »(Naziv za) instrument ♩elektronske glasbe♩, ki lahko posnema klavir, ♩orgle♩, godalna in pihalna glasbila.

KR: D 3 je povsem neobvezujoča: ♩elektronska glasba♩ tako redko uporablja ♩elektronske glasbene instrumente♩, kot so razumljeni tu, da je bolje, da jih ne povezujemo z njo, ker ima svoje specifične instrumente, kot so: ♩filtri♩, ♩generatorji♩, ♩oscilatorji♩ ipd. (gl. KR ♩elektronske glasbe♩).

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹BASS›, II, 120; ‹GRI›, I, 693–694 = samo v pomenu D 1

ELEKTROKORD

ANG: electrochord; NEM: Elektrochord; IT: elektrochord.

ET: GrÅ¡. ᾗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); khordᾗ = struna (‹DE›, 169).

D: 1) »(Naziv za) ♩električni klavir♩, ki ima obliko navadnega koncertnega klavirja. V začetku tridesetih let ga je izdelal O. Vierling v Berlinu, od leta 1936 ga je proizvajalo podjetje August Forster. ♩Zvok♩ proizvajajo elektrostatične zvočnice, ki jih lahko upravljamo posamezno.« (‹RUF›, 120)

2) »(Naziv za) instrument, ki ga je iznaÅ¡el P. Eötvös za izvedbe s Stockhausenovim ansamblom (1968–72): sestavljen je iz madÅŸarskih kmečkih citer s petnajstimi strunami, katerih ♩zvok♩ se je lahko transformiral s ♩sintetizatorjem♩ VCS–3.« (‹GR›, 68)

KR: V ‹GR6›, VI, 106, se e. (v pomenu D 1) uvršča v »elektrofonske klavirje« (= »electrophonic piano«), medtem ko se v ‹GRI›, I, 695–696, ta pojem ne uporablja kot klasifikacijski, temveč kot naziv za vrsto klavirja, ki jo je razvil R. Eisenmann v Berlinu med letoma 1885 in 1913. Toda v ‹GRI›, I, 695, se e. vendarle uvršča med ♩električne klavirje♩. Podobno se v ‹GR6›, VIII, 78, ♩Hammondove orgle♩ s tehničnega vidika ne uvrščajo med ♩orgle♩, temveč med »elektronske instrumente s tipkami« (= »electronic keyboard instrument«). TakÅ¡no obmetavanje z izmiÅ¡ljenimi pojmi ni primerno za avtoritativnost vira, iz katerega prihaja.

GL: ♩električni klavir♩, ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹BASS›, II, 120 (= v pomenu D 1); ‹BKR›, II, 15 (= v pomenu D 1); ‹HI›, 141 (= v pomenu D 1); ‹RL›, 255 (= v pomenu D 1)

ELEKTROFONSKA GLASBA

ANG: electrophonic music.

ET: GrÅ¡. ᾗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); grÅ¡. phónᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544).

D: Isto kot ♩elektronska glasba♩.

KR: Naziv se pojavlja ‹FR›, 26, z vodilko k pojmu ♩elektronska glasba♩ (tu se omenja tudi »elektrosonična glasba«). (V ‹APE›, 90, se navajajo »elektrofonična glasbila« kot sopomenka ♩elektronskih glasbenih instrumentov♩.)

Čeprav ima po ET natančnejÅ¡i pomen od npr. ♩elektroakustične glasbe♩ (posebno glede na omejen pomen elektroakustike v ‹FR›, 25 – gl. KR ♩elektroakustične glasbe♩), se naziv tako malo uporablja, da ga je bolje izključiti iz rabe in namesto njega uporabljati ♩elektronsko glasbo♩.

PRIM: ♩akuzmatika, akuzmatična glasba♩, ♩elektroakustična glasba♩, ♩elektronska glasba♩, ♩glasba za trak♩ = (music for tape, tape music), ♩konkretna glasba♩ = (♩musique concrete♩), ♩music for tape, tape music♩, ♩sintetična glasba♩.

ELEKTROFON

ANG: elektrophon, electrophone; NEM: Elektrophon; FR: electrophone; IT: elettrofono.

ET: GrÅ¡. ᾗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); grÅ¡. phónᾗ = glas, ♩zvok♩ (‹KLU›, 544).

D: 1) »Prvi naziv, ki ga je Jörg Mager dal svojemu ♩sferofonu♩.« (‹GRI›, I, 695)

2) »(Naziv za) kromatično uglaÅ¡en instrument, sestavljen iz različnih električnih proporcev. Igra se s klaviaturo in proizvaja Å¡umeč, tresoč ♩zvok♩; izumil ga je nizozemski skladatelj Daniel Ruyneman in ga leta 1922 uporabil v svoji simfoniji.« (‹EIN›, 167)

KM: Iz D je razvidno, da s pojmom e. očitno razumemo dva instrumenta. Naziv v pomenu D 2 ni bil najden v drugih virih.

KR: V ‹FR›, 27, se trdi, da je e. potomec ♩sferofona♩, kar je glede na D 1 napačno (prim. D ♩sferofona♩).

Pojma ni treba meÅ¡ati z e. kot nazivom za druÅŸino instrumentov (gl. KR ♩elektronskih glasbenih instrumentov♩), čeprav se v literaturi e. največkrat navaja v tem pomenu.

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩kaleidofon♩ (D 1), ♩partiturofon♩, ♩sferofon♩.

‹L›,172

error: Content is protected !!