DERIVACIJSKA VRSTA, SERIJA = ♦IZVEDENA VRSTA, SERIJA♦

ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.

ET: Derivacija; serija.

D: Naziv za dvanajsttonsko vrsto, serijo, ki jo dobimo z derivacijo.

GL: agregat (D 2), derivacija, dvanajsttonska vrsta, serija, vrsta, oblika vrste, serije, podvrsta, podserija, segment (vrsta, serije), sekundarna vrsta, serija, serija, simetrična vrsta, serija.

‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470

DERIVACIJA, IZVAJANJE

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo dvanajsttonske vrste, serije s transformacijo segmenta (trikorda, tetrakorda, heksakorda). Vrsta v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti trikord transponiran rakov obrat (= ROt), transponiran rakov postop (= Rt) in transponiran obrat (= Obt) prvega trikorda, ki je v osnovni obliki (= O):«

GL: agregat (D 2), derivacijska vrsta, serija, dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (dodekafonija), heksakord, vrsta, serija, serialna tehnika (skladanja), simetrična vrsta, serija, tetrakord, trikord.

PRIM: segmentacija (vrste, serije).

ČRNI ZVOK

ANG: black sound.

D: »(Naziv za) tišino. Črni zvok je nasprotje elektronskemu belemu šumu, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)

KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja belega šuma, ampak »beli zvok« (= »white sound«), s čimer se postavlja bistvena razlika med zvokom in šumom.

GL: šum, zvok.

PRIM: beli šum, obarvani šum, modri šum, rožnati šum, tišina

‹CP1›, 238

ČRKOVNO-ŠTEVILČNA NOTACIJA = ♦ALFANUMERIČNA NOTACIJA♦

ANG: alphanumeric, alphameric notation.

ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)

GL: avtomatska glasba = računalniška glasba.

PRIM: (alfanumerična notacija).

ČETRTSTOPINJSKA GLASBA = (ČETRTTONSKA GLASBA)

ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.

D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja četrtstopnjo kot temeljni mikrointerval.

KR: Iz KR celostopinjske lestvice je jasno, zakaj je treba četrttonsko glasbo zamenjati s č. g. (gl. tudi KR mikrointervala in mikrointervalne lestvice).

V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj mikrotonaliteta ne zajema samo četrtstopnje, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D mikrointervala). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.

GL: četrtstopnje = (četrtton), hiperkromatika = ultrakromatika, mikrointerval, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, ultrakromatika = hiperkromatika.

‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48

error: Content is protected !!