ET: GrÅ¡. phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544); plastiké (tékhnÄ) = veÅ¡Äina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastiÄen, iz plássein = oblikovati (â¹KLUâº, 550).
D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. IznaÅ¡el ga je Branimir SakaÄ in ga leta 1967 prikazal na ZagrebÅ¡kem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano BroÅ¡ in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveÄ zvoÄno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveÄ prostor in Äas v medsebojnem fluktuirajoÄem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij ÅŸive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (â¹MELZâº, I, 593â594)
GL: âŠakcijska glasbaâŠ, âŠglasbeno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠhappeningâŠ, âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmixed media (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmultimedia (art)âŠ, âŠmultimedia (art)⊠= âŠintermedia (art)⊠= âŠmixed media (art)âŠ, âŠprostorska glasbaâŠ, âŠtotalno gledaliÅ¡ÄeâŠ, âŠvidna glasbaâŠ.