ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer
ET: Iz ANG digit = številka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); ♦sintetizator♦.
D: »Skupni naziv za vse ♦sintetizatorje♦ ali ♦elektronske glasbene instumente♦, ki temeljijo na digitalni, računalniški tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je težko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakšnega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda še bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakšen ♦modulni sintetizator♦ (gl. ♦posnemovalnik♦ = ♦emulator♦) in na zaslon prenašajo sliko celo vseh programiranih elementov ♦modula♦. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ♦sinteze zvoka♦ (gl. ♦algoritemski sintetizator♦) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli ♦tone♦, ♦zvoke♦ in ♦šume♦, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejše digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen ♦zvočni spekter♦, tako kot se npr. pri ♦aditivni sintezi zvoka♦ vsi ♦parciali♦ želene ♦strukture♦ ♦zvoka♦, vključno z … ♦ovojnico♦, eksaktno prikazujejo na monitorju. Možno je tudi neposredno programiranje kakšne ♦zvokov(n)e barve♦ z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakšen ♦zvok♦ digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene ♦zvoke♦ ponovno slišimo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne ♦zvoke♦). Shranjene zvočne ♦strukture♦ se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja možnost, da se s priklicem programa ♦sekvenčnika♦ s programiranim ♦zvokom♦ aranžira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)
KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakšen analogni sistem, npr. ojačevalnik ali ♦analogni sintetizator♦, uporablja analogne, kontinuirane ♦signale♦, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).
KR: Vprašanje je, ali je treba d. s. glede na opažanja v D umestiti v ♦elektronske glasbene instrumente♦.
GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦modulni sintetizator♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), posnemovalnik = (♦emulator♦), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sempler♦).
PRIM: ♦analogni sintetizator♦.
‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k ♦sintetizatorju♦
