Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

ANG: break; NEM: Break, break, Unterbrechung und Pause; FR: break, interruption et pause; IT: break, interruzione e pausa.

ET: ANG = prekinitev, zastoj.

D: 1) »V ♦jazz♦ glasbi je naziv za kratko improvizirano virtuozno frazo, ki jo izvaja solist v trenutku, ko celoten orkester hitro prekine muziciranje in se s tem prekine ♦beat♦. Break se je najprej pojavil pri pevcih ♦bluesa♦, ki so posamezne verze povezovali s kratkim breakom kitare. Ta način pozneje prevzame tudi instrumentalni ♦jazz♦.« (‹MELZ›, I, 246)

2) »V ♦bluegrassu♦ in sorodnih stilih je (naziv za) improvizirani solo, ki ga izvaja ansambel.« (‹RAN›, 113)

KM: Ustreznice za ANG-izvirnik v NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. V ‹L›, 76–77, je navedena samo izvirna oblika ANG-pojma in nepraktično dolgi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojma ni treba prevajati.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦bluegrass (music)♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 395; ‹BKR›, I, 173; ‹FR›, 12; ‹GRJ›, I, 148; ‹GR6›, Ill, 244; ‹HI›, 73; ‹HK›, 66–67; ‹HO›, 118; ‹IM›, 49; ‹KN›, 43; ‹LARE›, 192; ‹MI›, I, 446; ‹RIC›, I, 316; ‹RL›, 121

ANG: Boston dip waltz, Boston waltz, English waltz, hesitation waltz; NEM: Boston, Valse Boston; FR: Boston, valse Boston; IT: Boston, valzer Boston.

ET: Neraziskana; najbrž je b. v., b. nastal v Bostonu.

D: »(Naziv za) ameriški počasni valček, ki se je pojavil po letu 1870, v Evropi pa je postal priljubjen po letu 1920. Normalen tempo je M.M. % = 132, melodika je lirska s poudarjeno sentimentalnostjo (v molu). Ritmično je poudarjena samo prva doba v taktu … Enakomerni 3/4 ♦ritem♦ se pogosto v drugih glasovih dopolnjuje z ostinatnimi figurami v 2/4 ali 4/4 ♦ritmu♦:

B. v., b. lahko v umetniški glasbi najdemo v sklepnem stavku 1. godalnega kvarteta in v Suiti 1922 P. Hindemitha, v Jazzberries L. Gruenberga (1925) ter v Partiti (1925) in v Esquisses de Jazz (1927) E. Schulhoffa.« (‹BKR›, I, 163)

KM: ANG-pojem »Boston dip waltz« najdemo v ‹RAN›, 103, kot predhodnico b. v., b. Njegov pomen ni pomemben za uporabo pojma v slovenščini. Sopomenki »English waltz« in »hesitation waltz« sta navedeni v ‹GR6›, VI, 201, oz. v ‹GR6›, VIII, 532.

V ‹BASS›, I, 385, ‹RIC›, I, 303, in v ‹RL›, 119, najdemo tudi pomene ANG-izrazov »to play a boston« iz naziva ♦jazza♦: »(S tem izrazom) ♦jazz♦ glasbeniki imenujejo pravilno odrejanje dob oz. tempa v glasbi v parnem taktu (4/4, alla breve), ki se v glavnem podreja klavirju.« (‹RL›, 119)

KR: B. je okrajšava b. v., ki je pogosto v rabi. (gl. ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234).

GL: ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦. ‹GR6›, Ill, 87; ‹HI›, 71; ‹HO›, 115; ‹MI›, I, 432

ANG: boogie-woogie, boogie woogie, Boogie-Woogie 1928; NEM: Boogie-Woogie, pianistischer Stil (12 Takte); FR: boogie-woogie, boogie woogie, style pianistique (12 mesures); IT: boogie-woogie, boogie woogie, stile pianistico (12 battute).

ET: »Woogie« kot rima z »boogie« = slabšalno ime za črnca (‹DUD›, 92).

D: »(Naziv za) stil interpretacije ♦bluesa♦ na klavirju s perkusivno ostinatno spremljavo v levi roki …

Ponavljanje obrazca v basu skozi dva ali tri takte, ki predstavlja dvanajsttaktno progresijo v ♦bluesu♦, včasih s IV. v drugem ali desetem taktu. Melodije lahko vsebujejo vrst figur ki se ponavljajo z uporabo osnovnega ♦beata♦ (s tremolo, ♦riffi♦, hitrimi triolami) ali s ♦poliritmično♦ ♦improvizacijo♦. Ta stil je cvetel okrog leta 1936 do zgodnjih štiridesetih let, ko so odkrivali izvajalce iz dvajsetih let, kot sta npr. Lewis in A. Ammons. Basovska linija je preživela v ♦bluesu♦, ♦rhythm and bluesu♦ in v ♦rocku♦.« (‹RAN›, 102)

KM: Ustreznice v ANG, NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235, vendar ne kot prevedki, temveč kot pojasnila. V ‹L›, 74, so samo izvirni ANG-pojmi in nepraktično tudi drugi opisi v NEM, FR in IT.

KR: Pojem se večrat piše brez vezaja.

GL: ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦walking bass♦.

‹APE›, 34–35; ‹BASS›, I, 382; ‹BKR›, I, 160; ‹FR›, 11; ‹GRJ›, I, 135–136; ‹GR6›, III, 39; ‹HI›, 70; ‹HK›, 64–65; ‹IM›, 45; ‹KN›, 42; ‹LARE›, 176; ‹MELZ›, I, 220; ‹P›, 37; ‹RIC›, I, 294; ‹RL›, 118

ANG: bop; NEM: Bop; FR: bop; IT: bop.

ET ♦Bebop♦.

D: »(Naziv za) enega glavnih slogov v ♦jazzu♦. Najprej so ga v začetku in sredini štiridesetih let razvili Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Bud Powell, Thelonius Monk, Kenny Clarke in Max Roach. V petdesetih in šestdesetih letih se je pojem ‘bop’ uporabljal za označevanje različnih podslogov, ki so nastali iz izvirne vrste: ♦cool jazz♦, ♦West Coast jazz♦, ♦hard bop♦, ♦soul jazz♦ in ♦funk♦. Beseda ‘bop’ je okrajšava brezpomenskih zlogov ‘bebop’ ali ‘rebop’, ki so se po navadi uporabljale v ♦scat singingu♦ kot spremljava jasnega ♦ritma♦ …«

L. Armstrong, Hotter than that (1927):

(‹GRJ›, I, 137)

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦scat (singing)♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦swing♦ (D 1), ♦West Coast jazz♦.

PRIM: ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦.

‹BKR›, I, 160 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹FR›, 8; ‹GR6›, III, 41; ‹HI›, 60; ‹HK›, 65 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹IM›, 32; ‹KN›, 42 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹LARE›, 176 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RAN›, 102 = gl. tudi ♦bebop♦; ‹RIC›, I, 294–295; ‹SLON›, 1433

ANG: blues scale; NEM: Blues-Tonleiter.

ET: ♦Blues♦.

D: »(Naziv za) hibridno ♦lestvico♦ z značilnostmi frigijskega ♦modusa♦ in durove ♦lestvice♦. Melodično se pogosto uporablja z eno ali več alteriranimi notami, ki so označene nad črtovljem, harmonično je najpogosteje identična durovim ♦lestvicam♦.«

(‹JON›, 37)

KM: V ‹FR›, II, se ponuja enopomenski red ♦tonov♦, poleg tega se omenja, da se »lahko izberejo različni ♦akordi♦ za harmonizacijo stopinj ♦lestvice♦. ♦Jazz♦ glasbeniki navadno izberejo le nekaj izmed teh tonov kot primarni temelj za ♦improvizacijo♦ na dano melodijo.

V ‹M›, 538, najdemo samo možnost alteriranja tretje in sedme stopnje.

Ambigvitetno razlaganje b. l. izhaja iz različnih razumevanj ♦blue note(s)♦, ki se v ♦jazzu♦ ne morejo zreducirati na en lestvični ♦sistem♦.

KR: Pojem se ne ujema z besedotvornimi navadami v slovenskem jeziku, ker bi bilo treba iz samostalnika ♦blues♦ narediti pridevnik pred ♦lestvico♦ (♦blues♦ ima v ANG funkcijo pridevnika pred samostalnikom »scale«). »Bluesna« ali »blueska« ♦lestvica♦ nista sprejemljivi rešitvi, medtem ko je »bluesovska« v uporabi, vendar pojav opredeljuje kakovostno, ne stvarno, kar ni prav. Zato bi morali uporabljati navedeno obliko pojma.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues♦, ♦jazz♦, ♦lestvica♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹GRJ›, I, 120

ANG: blues, blues 12; NEM: Blues, eine der Hauptformen des Jazz (12 Takte); FR: blues, une des principales formes du jazz (12 mesures); IT: blues, una delle forme principali del jazz (12 battute).

ET: V literaturi so navedeni različni ET-viri za b., nekateri so popolnoma nerazumljivi, preprosto zato, ker niso ET. Tako se npr. v ‹APE›, 33, b. izpeljuje iz ♦blue note(s)♦, kar je povsem napačno, saj se je pojem ♦blue note(s)♦ razvil iz b. dolgo za b. V ‹HI›, 67, najdemo ANG-izraz »to feel blue« = »biti žalosten«, kar je eden od pomenov »blue« v tem idiomu, vendar ne nakazuje na koren b. V ‹M›, 539, tako kot v ‹MELZ›, I, 209, se ponuja pravi ET- koren (»blue devils«), vendar brez pojasnil. Razlago lahko preberemo v HUNKEMOLLER 1980: 1: »Angloameriška kratica ‘blue devils’ (= ‘zlobni vragi’), ki jo je leta 1807 vpeljal ameriški knjiženik W. Irving v eseju, ki je bil objavljen z naslovom Salmagundi. Blues v tem primeru pomeni slabo razpoloženje, brezvoljnost.«

D: 1) »(Naziv za) občutek brezvoljnosti. Uporabljal se je veliko prej kot blues kot glasbeni žanr. Blues kot občutek je prišel z brezvolj­nostjo, žalostjo črnih Američanov. ♦Blue notes♦, kriki v falzetu, mrmranje, jecljanje, stokanje in vzkliki izražajo vokalno nezadovoljstvo ter se posnemajo z glasbili.«

2) »(Naziv za) del črnske, ameriške poezije v 20. stol., tudi (naziv za) verzno obliko v tej poeziji …«

3) »(Naziv za) standardno ritmično-harmonično ♦strukturo♦, v kateri se progresija skozi 12 taktov I-I-I-I-IV-V-I-I-V-IV-I-I veže z dvostihom AAB v četrttaktne fraze. Pojavljajo se tudi osemtaktni in šestnajsttaktni obrazci, pretežno pa dvanajsttaktni blues, ki je zelo fleksibilen. Lahko se popolnoma spremeni, kot npr. v ♦boogie woogieu♦, ali radikalno spreminja, kot npr. v ♦improvizacijah♦ v ♦modern jazzu♦.«

4) »Naslov. Nekateri ‘bluesi’ se ne nanašajo na občutke brezvoljnosti in na ♦strukturo♦ bluesa.«

5) »(Naziv za) posvetni vokalni žanr črnih Američanov v 20. stoletju in vitalna komponenta sorodnih žanrov. Blues je lahko zabava, ne glede na občutke. Kot žanr se pravi blues deli na tri splošne kategorije: na ♦country blues♦, … na klasični blues, kot npr. v ♦ragtimeu♦ ali v ♦New Orleans jazzu♦, … in na urbani blues po 2. svetovni vojni …« (‹RAN›, 98–100)

KM: Vse druge ustreznice internacionalnega pojma b. v ANG, NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. Ta predlog ne potrebuje nobenega dodatnega KM.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues lestvica♦, ♦city blues♦, ♦country blues♦, ♦jazz♦, ♦jug band♦, ♦rhythm and blues♦.

‹BASS›, I, 366–368; ‹BKR›, I, 151; ‹FR›, 10; ‹GR›, 36; ‹GRJ›, I, 121–129; ‹GR6›, II, 812–819; ‹HK›, 60–62; ‹HO›, 112–113; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41–42; ‹LARE›, 166–167; ‹MI›, I, 419–420; ‹P›, 34; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114; ‹SLON›, 1432–1433

ANG: blue note(s); NEM: blue note(s); FR: blue note(s); IT: blue note(s).

ET: ANG dobesedno = modra(e) nota(e); za ♦blues♦ značilna(e) nota(e).

D: »(Naziv za) mikrotonalitetno znižanje tretje, sedme ali (redkeje) pete stopnje diatonične ♦lestvice♦, običajno pri ♦bluesu♦, ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. ♦Višina♦ ali intonacija blue note ni natančno določena, ampak variira glede na izvajalski instinkt in ekspresijo. Skupaj z drugimi, nespremenjenimi ♦višinami tonov♦ blue notes tvorijo ♦blues lestvico♦. (‹GRJ›, I, 120)

KR: V ‹L›, 71, so ANG-pojem in njegovi nepraktični dolgi opisi v NEM, FR in IT.

B. n. ni treba prevajati, saj se tako izgubi značaj tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦blues♦, ♦blues lestvica♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 366 = »blue«; ‹BKR›, I,151 = gl. tudi ♦blues♦in ♦jazz♦; ‹FR›, 1; ‹GR›, 36; ‹GR6›, II, 812; ‹HI›, 67; ‹HK›, 60; ‹HO›, 112; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41; ‹LARE›, 166; ‹M›, 538; ‹MELZ›, I, 209; ‹MI›, I, 419; ‹RAN›, 98; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114

ANG: bluegrass (music); NEM: bluegrass (music); FR: bluegrass (music); IT: bluegrass (music).

ET: ANG (tj. ameriško) bluegrass = modra trava, posebno v Kentuckyju (‹OAD›, 89); v Kentuckyju se je rodil Bill Monroe, začetnik b., ustanovitelj skupine Blue Grass Boys (gl. D).

D: »(Naziv za) stil v ♦country and westernu♦, ki se je pojavil v štiridesetih letih … prek Billa Monroea in njegovih Blue Grass Boysov. Pojem se nanaša na Monroejevo domovino

Kentucky (Blue Grass State). Slog se je oblikoval iz angloameriške tradicije belih glasbenikov iz ruralnih predelov gorovja Appalachian, ki je na začetku želel ohraniti lastno tradicijo pred vse večjo komercializacijo tistega, kar se je na splošno imenovalo ♦hillbilly♦. Sam Monroe je sicer priznal vpliv črnskih glasbenikov. Za bluegrass je značilno, da ga izvaja ‘string ♦band♦‘, ki je sestavljen iz kombinacije neelektričnih glasbil, kot so violina, mandolina, kitara, banjo s petimi strunami in kontrabas. Nekateri ali kar vsi instrumentalisti tudi pojejo … Značilni so instrumentalni slogi Earla Scruggsa na banju, Lastra Flatta na kitari in Monroea na mandolini.« (‹RAN›, 98)

GL: ♦break♦ (D 2), ♦country (music), country glasba♦, ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦country and western (music)♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹BASS›, I, 366 = gl. tudi ♦country and western (music) ♦; ‹GR6›, II, 812; ‹HK›, 59–60; ‹KN›, 40–41

ANG: block; NEM: Block; FR: bloc.

ET: StaroFR bloc = kos lesa, iz NEM Blok (‹DE›, 100; ‹DUD›, 88).

D: »(Naziv za) del glasbe, ki predstavlja zaključeno celoto in ne vodi v nobeno drugo. Skladanje z bloki je bilo povsem v nasprotju s simfonično tradicijo 19. stoletja, prisotno je pri Stravinskem in Messiaenu.« (‹GR›, 35). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je blok, za razliko od ♦sekcije♦, »razviden izključno zaradi svoje ločljivosti (iz celote) na podlagi slušne zaznave.« (‹GL›, 175 – zaznamek A. II/22).

KM: V ‹CH›, 295, se kot sopomenka ♦agregata♦ navaja »zvočni blok« (= »bloc sonore«). Prim. KM

D 1 ♦agregata♦ opozarja, kako takšni pojmi zaradi svojega metaforične opisnosti izgubljajo tehnični oz. strokovni pomen.

PRIM: ♦sekcija♦ (D 1).

ANG: block chords; NEM: block chords, Blockakkorde; FR: block chords; IT: block chords.

ET: ANG block = ♦blok♦; chords = ♦akordi♦.

D: »Naziv za ustaljen način igranja klavirja v ♦jazzu♦, pri katerem se sočasno, z obema rokama, udarjajo ♦akordi♦ z istimi intervalnimi razmerji po celotni klaviaturi, najpogosteje v sekundnih pomikih. Kot sredstvo za oblikovanje ♦zvoka♦ se block chords uporabljajo v ♦aranžmajih♦ za ♦big bande♦.« (‹HI›, 66–67)

KM: V ‹BASS›, I, 365, in v ‹RIC›, I, 275, je navedeno, da je pojem prvi začel uporabljati Milton Bucker in da se je uporaba razširila v ♦modern jazz♦. V ‹RAN›, 98, najdemo pojem »block chords harmony«, ki nima nikakršne zveze s pomenom b. c. v D.

KR: Slovenski prevod pojma (kot »blokovski« ♦akord♦ ali ♦akord♦ v ♦bloku♦) je treba uporabljati skrajno previdno, čeprav ni potrebno, ker je izvirnik povsem jasen tehnični pojem v ♦jazzu♦. »Block« v b. c. tudi ni povezan z ♦blokom♦ kot delom oblike v skladbi, ki se razlikuje od ♦sekcije♦.

GL: ♦akord♦, ♦aranžma♦, ♦big band♦, ♦jazz♦, ♦modern jazz♦.

‹GRJ›, I, 119; ‹LARE›, 165