Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

ANG: colo(u)red noise; NEM: farbiges Geräusch, farbiges Rauschen; FR: son timbré, bruit coloré; IT: suono colorato.

D: »(Naziv za) ♦zvok♦, ki nastaja takrat, kadar se s ♦filtrom♦ posebej poudari kakšen ♦pas♦ ♦belega šuma♦.« (‹FR›, 16)

KM: O (zanemarljivi) razliki med NEM pojmoma »Geräusch« in »Rausch(en)« gl. KM ♦šuma♦.

KR: V D je napačno naveden ♦zvok♦ namesto ♦šuma♦ (ki je celo sestavni del pojma), ne upoštevajoč tako pomembne razlike med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦. V ‹L›, 463, je namesto IT pojma naveden naslednji opis: »lahek ♦zvok♦, značilen po posebni ♦barvi♦« (= »suono leggero ma caratterizzato da un timbro particolare«). Poleg nenatančnega opisa je naveden tudi povsem nerazumljiv pojem »lahek ♦zvok♦«. [Op. prev.: Če iz belega (brezbarvnega) šuma prefiltriramo frekvenčne pasove, dobimo »obarvani« šum. Ta ima v nasprotju z belim šumom zvočno barvo (izraza belo in obarvano sta prevzeta iz optike). ‹KD?II.›, 606).]

GL: ♦beli šum♦, ♦šum♦.

PRIM: ♦črni zvok♦, ♦modri šum♦, ♦roza šum♦.

‹EH›, 90; ‹HI›, 152; ‹P›, 208; ‹POU›, 207

ANG: ♦numerical notation♦

ET: Lat. notatio = beleženje, označevanje, iz notare = označiti, zabeležiti, iz nota = opomba, zaznamek, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) pripisovanje celih številk notam v ♦dvanajsttonski vrsti, seriji♦.« (‹FR›, 60)

KM: N. n. se uporablja izključno v analizi skladb, ki ustrezajo ♦dvanajsttonski♦ ali ♦serialni tehniki (komponiranja)♦.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦. ‹JON›,195–196

ANG: novatron; NEM: Novatron.

ET: Nova- najverjetneje iz lat. novus = nov; -tron iz ANG electronic kot ♦melotron♦; verjetno mišljeno kot: novi model ♦melotrona♦.

D: Naziv za ♦melotron♦ s krajšim ♦neskončnim trakom♦ = (tape loop).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

PRIM: ♦birotron♦ = ♦melotron♦.

‹DOB›, 112 = vodilka k ♦melotronu♦; ‹EN›, 162 = vodilka k ♦melotronu♦; ‹GRI›, II, 783 = vodilka k ♦melotronu♦

ANG: novachord; NEM: Novachord; IT: novachord.

ET: Lat. novus = nov; grš. khordḗ = struna (‹DE›, 169).

D: »(Naziv za) enomanualne večglasne ♦elektronske orgle♦, ki jih proizvaja ameriško podjetje Hammond Organ od leta 1939. ♦Zvok♦ se proizvaja z ♦oscilatorjem♦. Novakord lahko posnema vrsto orkestrskih instrumentov. Uporabil ga je H. Eisler v svoji Komorni simfoniji.« (‹RUF›, 339)

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹APE›, 194; ‹BASS›, III, 368; ‹FR›, 59; ‹GRI›, II, 782–783; ‹IM›, 267; ‹RIC›, III, 288

ANG: new romanticism.

ET: FR romantisme iz lat. Romanus = rimski, iz Roma = Rim; FR roman, iz staroFR romanz = dobesedno: knjiga, napisana v FR; v prenesenem pomenu pridevnik = poln domišljije, vzdušja (atmosfere) (‹KLU›,604–605).

D: »Pojem je zapleten podobno kot ♦neoklasicizem♦. Nastal je v sedemdesetih letih v Združenih državah Amerike z namenom, da bi se opisala vrnitev mnogih skladateljev k širokim, mehkim gestam, velikim oblikam (formam), standardnim vrstam, včasih pa tudi diatonični ♦harmoniji♦. Vendar bi se prav tako lahko uporabljal kot naziv za vztrajanje pri subjektivnem izrazu v La Jeune France leta 1936 ali kot izraz, ki ga je istega leta vsililo Sovjetsko društvo skladateljev.« (‹GR›, 127–128)

KR: Pomen pojma izven konteksta določenih pojavov v ameriški glasbi v sedemdesetih letih, kar je predlagano v drugem delu D, je treba zavreči (prim. ♦neoromantika♦; ♦socialistični realizem♦). Treba ga je torej omejiti na tisto, kar je predlagano v prvem delu D, v tem smislu je deloma sopomenski z ♦novo preprostostjo♦ (ki je sicer »specialiteta« NEM-govornega območja).

GL: ♦nova preprostost♦ = (neue Einfachheit), ♦postmodernizem♦.

PRIM: ♦neoromantika♦.

ANG: new simplicity; NEM: neue Einfachheit; FR: neue Einfachheit, nouvelle simplicité.

D: 1) »Ko je cvetel ♦neoklasicizem♦, je nastal slogan ‘nova preprostost’ med skladatelji, ki so se želeli osvoboditi izrazite sofisticiranosti v tem obdobju. V praksi je nova preprostost pomenila vrnitev k elementarni … melodiji in ♦harmoniji♦ … s komaj opaznimi … disonancami.« (‹SLON›, 1472)

2) »Pojem, ki je bil ustvarjen v sedemdesetih letih, da bi opisal glasbo pod vplivom ♦minimalne glasbe♦, ki se je najpogosteje povezovala s katerim od mladih nemških, skandinavskih in nizozemskih skladateljev.« (‹GR›, 128)

3) »Želja po ponovni osvojitvi glasbenih dimenzij, ki so jih njihovi predhodniki desetletja zapostavljali – kot npr. fenomen melodije –, je pripravila mnoge skladatelje, še posebej na začetku osemdesetih let, do radikalne oddaljitve od načela formalne zapletenosti, ki so jo raziskovali v glavnini teženj aktualne glasbe, da bi se obrnili k ‘novi preprostosti’. Za Wolfganga Rihma je ♦avantgarda♦ postala akademizem našega časa. Več nemških skladateljev, med njimi Manfred Trojahn, von Bose … ali D. Müller-Siemens, je zaradi tega omejilo sredstva skladanja, težili so k bolj neposrednemu in čutnemu odnosu s publiko.« (‹BOSS›, 98–99)

KM: V ‹BOSS›, 98, je naveden – poleg FR- – tudi NEM-pojem.

Po ‹M›, 519, n. p. »zopet prinaša subjektiven, neposreden izraz občutenja (v zapletenih partiturah)«. Za A. Reimanna (BINAL 1983: nepag.) je »glasba brez čustev sterilna (glasba)«, za von Bosea (BOSE 1978: 36, 39) je glasba medij, »ki osvobaja čutne dražljaje, čustva, stanje občutenja … Zares si zelo želim … pisati odkrito, razumljivo, lapidarno glasbo.«

KR: N. p. je tipičen pojem, ki si – čeprav je skovan površno (gl. RIHM 1977) – stalno prizadeva uvrstiti se v znanstveno terminologijo, torej med tehnične pojme in strokovne besede ♦glasbe 20. stoletja♦. Od tod tudi prizadevanja, da se ga definira v strokovni literaturi. Zaradi pomenske nerodnosti prihaja tudi do razlik v pomenu predhodnih D: a) Skladatelji ♦neoklasicizma♦ v svojih estetskih nazorih niso nikoli mislili na n. p. oziroma svoje glasbe nikoli niso imeli za »novopreprosto« (saj bi bilo to zanjo ponižujoče – poleg tega, na kakšen način sta novopreprosti skladbi Oktet in Pulcinella Stravinskega?) glede na – recimo – Schönbergove ♦dvanajsttonske glasbe♦? V tem smislu je D 1 povsem brezpredmetna. b) Napačno je povezovati n. p. z ♦minimalno glasbo♦ kot v D 2. Avtor D se sicer težko znajde v raznih »vračanjih« ♦glasbe 20. stoletja♦ (gl. D 2 ♦avantgarde, avantgardne glasbe♦, konec D 2 ♦glasbe 20. stoletja♦ in D 7 ♦nove glasbe♦), kar očitno izhaja iz njegovega preskriptivnega koncepta glasbe, po katerem naj bi se ♦avantgarda♦ in ♦eksperiment♦ vedno vračala v nekaj splošno glasbenega. Od tod tudi popolno, namerno nerazumevanje pojmov, ki se kosajo s tem konceptom.

c) D 3 edina definira pravi pomen pojma, zato ga je treba uporabljati izključno v tem smislu, čeprav vedno zavedajoč se njegove kontradiktornosti: kaj je sploh stara preprostost, ki jo obuja n. p.? Poleg tega reprezentativna dela predstavnikov n. p. – kot je omenjeno v ‹M›, 519 – sploh niso preprosta.

GL: ♦neoklasicizem♦, ♦postmodernizem♦.

PRIM: ♦minimalna glasba♦, ♦nova romantika♦.

BLUMRÖDER 1982a; KOLLERITSCH 1981