Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

ANG: popular music, light music; NEM: popular music, populäre Musik, leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: popular music, musique populaire (gl. KR), musique légère; IT: popular music, musica popolare (gl. KR), musica leggera.

ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555).

D: 1) »(Naziv za) množično razširjeno glasbo v zadnjih stoletjih. V 18. in 19. stol. se je razvila, večinoma v Evropi in Ameriki, vrsta (glasbe), ki se je razlikovala tako od folklore¹ kot od klasične ali umetniške glasbe. Od folklore¹ se je razlikovala po tem, da je bila harmonična in notirana in da je razvila … stil, ki se ni razlikoval po … območjih ali etničnih skupinah. Čeprav so bili komadi popularne glasbe na začetku v nekaterih splošnih značilnostih podobni sočasni klasični glasbi, so bili kljub temu krajši in bolj preprosti, manj zahtevni za izvajalca in poslušalca.« (‹RAN›, 646)

2) »’Popularen’ je pojem, ki se brez velike natančnosti povezuje z veliko vrstami glasbe. Ne sugerira samo tega, da je ta vrsta glasbe namenjena široki publiki …, temveč tudi, da ni preveč zahtevna, tudi ni inovativna, ter da po namenu ni resna, kot so resne klasične vrste (simfonije, sonate, opere itn.). Folklorna glasba,¹ ♦jazz♦, dunajski valčki in komične opere Gilberta in Sullivana se lahko označijo kot vrste popularne glasbe, pojem pa … se prav tako pogosteje, pa tudi natančneje nanaša na manj različne stile v komercialni ♦glasbi 20. stoletja♦, ki so jih z obujanjem ♦jazza♦ ustvarjali plesni ♦bandi♦, pevci v nočnih klubih … in skladatelji ♦muzikala♦. Z radiem in gramofonom, kasneje pa s filmi in televizijo, se je ustvarilo množično poslušalstvo, nekateri skladatelji in izvajalci pa so postali mednarodno popularni. Modo je v popularni glasbi … težko natančno opisati, glavni vplivi pa vključujejo ♦charleston♦ v dvajsetih letih, ♦big band♦ in pesmi Gershwina, Porterja, Berlina in Kerna v tridesetih letih, ter – v štiridesetih letih – superzvezde med izvajalci (kot so Bing Crosby in Frank Sinatra). V petdesetih in šestdesetih letih se pojavijo … mladi poslušalci Elvisa Presleyja, Beatlesov in Boba Dylana.« (‹IM›, 300)

3) »’Popular Music’ je v Združenih državah Amerike (naziv za vrsto) ♦zabavne glasbe♦,² katere dolgoletni glavni predstavnik je Frank Sinatra. Njene značilnosti … slike močnih čustev, vpadljive melodijske ♦formule♦ …, … instrumentacija z godali, zborom … in podobno. Milijonski Sinatrov ♦hit♦ ‘Stangers in the Night’ skladatelja Berta Kaempferta lahko rabi kot primer. Rezultat (prejšnjega) opisa je, da sta Popular Music in ♦rock glasba♦ glede odnosa in stila, pa tudi glede ciljne publike, temeljito različni. Poznavalci in ljubitelji ♦rock glasbe♦ se nikoli niso mogli dovolj energično distancirati od sentimentalnosti … Popular Music. Uporaba pojma je problematična v knjigi All You Need Is Love. The Story of Popular Music Tonyja Palmerja (London, 1976).« (‹KN›, 158)

KR: Kompleksnost tega pojma v njegovi večpomenskosti natančno prikazujejo predlagane D. V D 1 je p. g. zgodovinska kategorija, ki je v nadaljevanju natančno razložena, upoštevaje tudi ♦glasbo 20. stoletja♦. (V tem Pojmovniku so vsi prevodi »popular music« iz ‹RAN› vedno natančno prevedeni kot p. g., čeprav je včasih njegova uporaba problematična – gl. KR ♦rock and rolla♦ in KR ♦rock glasbe♦.) V D 2 se ohranja pojem kot zgodovinska kategorija, vendar se njegov pomen skuša zožati, upoštevaje ♦glasbo 20. stoletja♦ (podobno kot v ‹V›, 583–586). V D 3 pa se pomen pojma, v njegovi izvirni ANG-obliki (kar se je ohranilo tudi pri prevodu), še bolj oža.

ANG-pojem »light music«, NEM-pojma »leichte Musik« in »Unterhaltungsmusik«, FR-pojem »musique légère« in IT-pojem »musica leggera« so predlagani v ‹BR› , 188–189. Nikakor niso sopomenke p. g., ker je njihov pomen bliže pomenu ♦zabavne glasbe♦, ki se v tem Pojmovniku, ravno zaradi specifičnega pomena p. g., skuša razlikovati od p. g. Še bolj nesmiselno pa je enačenje p. g. z »narodno glasbo« (NEM = »Volksmusik«) v ‹L›, 638 (prim. KR ♦folka, folk glasbe, folk stila), čeprav se lahko FR- oziroma IT- pojem, »musique populaire« in »musica popolare«, po ET prav tako razložita. V ‹HI›, 360, se ANG pojma »popular music, pop music« navajata kot sopomenki in se prevajata kot »volkstümliche Musik«, kar je seveda povsem zgrešeno. Pojem je torej treba previdno uporabljati: a) kot zgodovinsko kategorijo v smislu D 1, upoštevaje ♦glasbo 20. stoletja♦ v smislu D 2 (v ‹MELZ› pojem sploh ni obdelan, ker se očitno razume kot sopomenka za ♦zabavno glasbo♦ – npr. D 1 ♦aranžmaja♦); b) kot poseben pomen – kot v D 3, pri čemer bi ga bilo treba uporabljati v izvirni, ANG-obliki, čeprav niti na ANG-govornem območju – kot je opozorjeno na koncu D 3 – njegov pomen ni povsem jasen.     

GL: ♦beguine♦, ♦bossa nova♦, ♦boston, bostonski valček♦, ♦calypso♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦charleston♦, ♦country (glasba), ♦country glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦jazz♦, ♦juke box♦, ♦mambo♦, ♦new age (music)♦ (gl. KR), ♦one-step♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦rumba♦, ♦salsa♦, ♦samba♦, ♦shimmy♦, ♦šansona♦ (gl. KR), ♦tango♦, ♦two-step♦.

PRIM: ♦zabavna glasba♦.

‹GR6›, XV, 87–121; ‹HK›, 289–290

¹ V izvirniku je »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

² V izvirniku se tukaj navaja neobičajen in redek pojem »Entertainer-Musik«.

ANG: song, sung, succes, hit; NEM: Schlager, Erfolg; FR: chanson à la mode, chansonete succès, tube; IT: canzone moderna, canzonetta, successo.

ET: NEM = zadetek, nekaj kar je zelo priljubljeno, popevka.

D: »Popevka ni samo naziv za skladbo, ki ima največji uspeh znotraj svoje zvrsti (torej je enaka ♦uspešnici♦), ampak tudi naziv za skladbo, ki sodi v zvrst kičaste ♦zabavne glasbe♦.« (‹KN›, 182)

KM: V BANDUR 1990: 5–12 se uporaba pojma (v pomenu D »naziv za vrst ♦zabavne glasbe♦, ki obsega aktualno, kratko, modno plesno ali razpoloženjsko pesem, ki temelji tudi na reklamni in množični produkciji«) spremlja od začetka 20-ih let.

Pojmi, ki odstopajo od NEM-izvirnika (povsem nerazumljivo je, kaj naj bi pomenil ANG-pojem »sung«), so v ‹BR›, 148–149 in 202 – 203, pri čemer se očitno želi ohraniti dvopomenskost pojma (gl. D). ‹HI›, 87, predlaga tudi pojem »chanson à succès«, ki se omenja tudi v ‹L›, 501, in v ‹P›, 319, čeprav ga v FR-literaturi ne srečamo.

Izvirna oblika D je dopolnjena s formulacijo, ki se – v istem viru – uporablja pri D ♦uspešnice♦ (gl. D ♦uspešnice♦).

KR: Po D sta p. in ♦uspešnica♦ sopomenki, kar tudi ustreza prevodu ANG-besede »hit« v NEM (gl. D ♦uspešnice♦). Vendar se je v slovenščini uveljavila uporaba pojma »šlager« le v pomenu skladbe, ki pripada kičasti ♦zabavni glasbi♦. Torej je to pojem, ki ne sodi v izrazje ♦pop glasbe♦, tj. ♦rock glasbe♦, temveč le v izrazje ♦popularne glasbe♦ in ♦zabavne glasbe♦.

GL: ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

PRIM: ♦uspešnica♦.

‹BKR›, IV, 108–109; ‹HI›, 412; ‹HK›, 345–246; ‹MGG›, XI, 1737–1743

ANG: pop (music), pop music 1960; NEM: Pop(musik), Pop-Musik, Synthese zwischen Schlager und Rock; FR: pop music, (musique) pop, synthèse entre la chanson et le rock; IT: (musica) pop, sintesi tra la canzone e il Rock.

ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555); kratica iz ANG-popular music (‹HO›, 822), vendar nikakor sopomenska s ♦popularno glasbo♦, kot se trdi v ‹BASS›, III, 629, kjer se p. g. enači z ♦zabavno glasbo♦ (gl. KR). 

D: 1) »(Splošen naziv za) vse (vrste) glasbe angloameriškega izvora v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki jih ne moremo uvrstiti niti v t. i. resno glasbo niti v ljudsko glasbo; od sredine šestdesetih let v ožjem smislu (naziv) za tiste sodobne smeri v ♦bluesu♦, ♦jazzu♦, ♦beatu♦ (D 2, op. N. G.), ♦rocku♦ itn., ki stremijo k večjemu množičnemu učinku in ki vsebujejo melodične ♦formule♦ ter elemente komercialnih ♦popevk♦, ki pa so navidezno povezane z ljudskim, pod močnim vplivom trga in … množičnih medijev.« (‹HI›, 360)

2) »1: Izraz se nanaša na stopnjo popularnosti glasbe. Pop glasba je preprosto popularna, množično razširjena glasba, ki se kot taka ne omejuje na t. i. ♦zabavno glasbo♦, ker imajo ‘klasična’ dela, kot nekatere Beethovnove in simfonije Čajkovskega, v določenih okoliščinah več poslušalcev kot ♦popevke♦. – 2: (Naziv za) glasbeno vrsto, katere vsebina in obseg se lahko včasih ujemata z nemško ♦popevko♦, včasih z ♦rock glasbo♦, včasih pa tudi z ♦zabavno glasbo♦. V tem smislu je izraz, zaradi večpomenskosti, nenatančen; in s to nenatančnostjo so prežete mnoge glasbeno-pedagoške izjave o ♦rock glasbi♦ … Dörte Hartwich-Wiechell (HARTWICH-WIECHELL 1974: 7) … je poskušala dvopomenskost pojma odpraviti tako, da ga je enkrat pisala z veliko začetnico, drugič pa z malo. Namesto te navidezne rešitve bi bilo bolj priporočljivo uporabljati bolj točne pojme in to področje, katerega začetki so v ♦rock and rollu♦ in v britanskem ♦beatu♦ (D 2 – op. N. G.), imenovati v skladu z anglosaško rabo pojma ♦rock glasba♦ ali ♦rock♦. Pop bi tako lahko označeval estetske ‘zdrse’ v ♦rock glasbi♦ (Abba, Bay Citty Rollers, The Carpenters, Osmonds itn.).« (‹KN›, 158)

3) »(Naziv za) vrsto ♦popularne glasbe♦, ki izvira iz petdesetih let iz Združenih držav Amerike, s plošč Elvisa Presleyja in drugih. Pop je bil na začetku značilen po močnem 4/4 ♦beatu♦ (D 1 – op. N. G.), uporabi ♦električnih kitar♦ in mladi publiki. Sedaj se pojem nanaša na širše področje glasbe, na tisto, katerega plošče so na lestvicah uspešnic.« (‹IM›, 299)

4) »Pop glasba, od približno leta 1960 dalje, označuje mešanico belega ♦bluesa♦, ♦rocka♦ in pogosto politično in družbeno zavzete pesmi …; pop glasba je prav tako sopomenka za ♦rock♦, kar se nanaša na njegovo bolj umirjeno komponento.« (‹M›, 545)

5) »(Naziv za) vrsto glasbe, ki se je razvila iz ♦jazza♦, prek ♦rhythm and bluesa♦ in ♦rock-‘n’-rolla♦. Njeno komercialno vrednotenje in močan ideološki poudarek (‘protest proti establišmentu’) sta pomembna sestavna dela celotnega pop sveta, s pop zvezdami, pop filmi, pop oblačili in s pop posterji, ki z novim realizmom pop arta, npr. Lichtensteina ali Rauschenberga, nimajo prav veliko skupnega. Opazna značilnost pop glasbe – poleg izrazite uporabe ♦električne kitare♦ – je uporaba eksotičnih (predvsem indijskih) instrumentov in elektroakustičnih aparatur, pogosto tudi dolgi komadi (večina jih je na ploščah) …Dela t. i. progresivne pop glasbe (‘underground music’) zvenijo kot ♦elektronska glasba♦, npr. tista Američana F. Zappe (‘Mothers of Invention’), na katerega sta vplivala E. Varèse in J. Cage …, drugi deli zvenijo bolj kot …♦kolaži♦, ki zelo spominjajo na ♦konkretno glasbo♦ … Pop glasbo zaznamujeta dve glavni smeri kot tudi stalne spremembe okusov njenih potrošnikoGL: valu ♦bluesa♦ in ♦soula♦ sledi val bolj eksperimentalne pop glasbe – in obratno.« (‹EH›, 261)

KM: NEM-, FR- in IT- pojmi (kot tudi ANG- pojem »pop music 1960«), ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedeni v ‹BR›, 238–239, kot – v vsakem primeru – problematična pojasnila prvotnega ANG-pojma. Zanimivo je, da so v ‹BR›, 190–191, navedeni pojmi, ki po pomenu očitno ne bi smeli biti skladni s temi (»pop music« v ANG, »Popmusik« v NEM, »musique pop« v FR in »musica pop« v IT).

KR: Vse D se nanašajo na kompleksnost pomena tega pojma, ki ga je (skoraj) nemogoče natančno določiti. Prvi deli v D 1 in 2 se nanašajo na pomensko povezanost p. g. s ♦popularno glasbo♦, kar je nepotrebno in tvegano (čeprav p. g. zelo verjetno lahko pojasnimo kot kratico za »popularno glasbo« – gl. ET, pri poskusu določitve pojma nas ta okoliščina vodi le na kriva pota: prav tako je simptomatično, da se v ‹RAN›, 646–649, obdeluje le ♦popularna glasba♦, medtem ko se p. g. sploh ne omenja – o tem gl. SANDNER 1977). Poskusi utrditve pomena tega pojma v ožjem smislu so povsem divergentni: pomen je preobširen zlasti v D 5 (o podobnostih p. g. s pop artom gl. SANDNER 1977: 12–13), medtem ko je ponujena omejitev v D 2 preveč kritična. Sopomenskost z ♦rock glasbo♦ v D 4 je prav tako dvoumna (gl. tudi SANDNER 1977). Kot je poudarjeno v D 2, je p. g. v terminologiji ♦glasbe 20. st.♦ zares tako večpomenski pojem, da ga je zato nemogoče imeti za tehnični pojem oziroma strokovno besedo. Zato ga je treba uporabljati zelo previdno.

GL: ♦glasba 20. stoletja♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦techno (music, pop, sound …)♦, ♦glasbe sveta♦ (D 3).

PRIM: ♦popularna glasba♦

‹BKR›, III, 315–316; ‹BKR›, V, 85; ‹GR6›, XV, 85; ‹HK›, 288–289; ‹L›, 442; ‹LARE›, 1248–1250; ‹P›, 243; ‹SLON›, 1478

NEM: Hilfspartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) dirigentsko partituro, ki je reducirana na najpomembnejše glasbene procese, da bi lahko dirigentu … omogočila pregled nad skladbo.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so kot primeri za p. p. navedene skladbe Extremes (1957), Montaggio (1960) in Tertium datur (1958) B. Schäfferja z naslednjim komentarjem: »Dirigent dobi samo shematičen prikaz nastopov instrumentalnih skupin. Ta mu omogoča nujen pregled, ki bi se sicer izgubil, če bi vse dogodke notirali na običajen način. Posamezni deli so priloženi k dodatni (posebni) partituri, ki jo mora dirigent najprej preučiti.«

Tole je primer p. p. iz Schäfferjeve skladbe Extremes (5. in 6. odlomek)

(KARKOSCHKA 1966: 150)

PRIM: ♦partitura za realizacijo♦.

ANG: field; NEM: Feld; FR: champ.

D: Naziv za način organiziranja gradiva, v katerem so odnosi med konstitutivnimi elementi, npr. ♦parametri♦, takšni, da kot posamezne vrednosti niso več razpoznavne, temveč so sprejete med statistično povprečje, ki se sliši kot specifična, teksturna ♦zvočnost♦.

KM: »Glasbena polja, nagnjena k razlivanju, se morajo ohranjati s pomočjo statističnih metod. Statistična organizacija ♦struktur♦ mase kaže na približne določitve celot, polj, pri čemer se posamezne določitve, ki zahtevajo zadostno natančnost, zapostavljajo. Šele s skladanjem polja se je izgubilo tisto, kar se je prej v najširšem smislu prakticiralo kot skladanje po ‘delih’. Celotna ♦dodekafonija♦ je skladanje v delih; pri ♦punktualni glasbi♦ je to še vedno moč razbrati. Že glasba, ki je določena s ♦skupinami♦, odločno slabi pomembnost skladanega dela.« (‹G›, 91)

KR: V ‹JON›, 99, so navedeni tudi drugi, sicer nenatančni, tj. bolj metaforični pomeni pojma, ki tu ne potrebujejo razlage. Natančen pomen p. kot tehničnega pojma in/ali strokovne besede je treba vedno raziskati v razmerju ♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦, ki je pomembno v tipologiji ♦serialne glasbe♦ (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kot je razvidno tudi iz KM.

GL: ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦skladanje z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦, ♦tonsko polje♦, ♦časovna polja♦.

‹BOSS›, 161; ‹KS›, 154

(ANG: polytonality; NEM: Polytonalität; FR: polytonalité; IT: politonalità.)

ET: Iz pridevniške oblike samostalnika ♦politonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar napačen, za značilnost, lastnost, odliko ♦politonalitete♦.

KM: V KR ♦tonalitete♦ se opozarja na vsebinsko problematično obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je najbrž prišlo z nepremišljenimi prevodi iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je raba pripone »-ost« v ♦politonalitetnosti♦ izdatna in priporočljiva, je p. – in vse izpeljanke pojma – treba izključiti iz uporabe zaradi problematične pridevniške osnove »tonalen« (namesto »tonaliteten«).

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), (♦polimodalnost♦) = (♦polimodalitetnost♦), ♦politonaliteta♦, ♦politonalitetnost♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

‹P›, 240

ET: ♦Politonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za značilnost, lastnost, odliko ♦politonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Priporočena je uporaba pojma v njegovem specifičnem pomenu glede na ♦politonaliteto♦, kot je navedeno v D.

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), (♦polimodalitetnost♦) = (♦polimodalnost♦), ♦politonaliteta♦, (♦politonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: polytonality; NEM: Polytonalität; FR: polytonalité; IT: politonalità.

ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦tonaliteta♦.

D: »(Naziv za) sočasno zvenenje več ♦tonalitet♦ (hkrati). Pojem se pogosto (in nepravilno) uporablja tudi za ♦bitonaliteto♦. Medtem ko se ♦bitonaliteta♦ pogosto pojavlja v ♦glasbi 20. stoletja♦, se politonaliteta redko.« (‹APE›, 230)

KM: Že v KM, v povezavi z ♦bitonalnostjo♦, je p. izpostavljena kot nadpojem, ♦bitonalnost♦ pa kot njena podvrsta.

KR: Pri tem pomenu je treba ostati, ne glede na to, da se v praksi primeri za p. nanšajo na primere za ♦bitonalnost♦. V KR ♦pantonalitete♦ je naveden tudi Schönbergov predlog, da p. – poleg ♦pantonalitete♦ – zamenjuje ♦atonaliteto♦ (gl. SCHÖNBERG 1966⁷: 486–487). Tudi ta pomen je seveda povsem sekundaren (prim. tudi KM in KR ♦atonalitete♦).

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦biakord♦, ♦bitonalnost♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦poliakord♦, ♦poliharmonija♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦ , ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦polimodaliteta♦, ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonaliteta♦ , ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

‹BASS›, III, 679; BEICHE 1993; ‹BKR›, III, 314; ‹BOSS›, 133; ‹CAN›, 438; ‹CH›, 304; ‹FR›, 68; ‹GR›, 141; ‹GR6›, XV, 72; ‹HI›, 359–360; ‹HK›, 288; ‹HO›, 820–821; ‹IM›, 299; ‹JON›, 232–238; ‹KN›, 157–158; ‹L›, 441; ‹LARE›, 1247; ‹MI›, III, 463–463; ‹RIC›, III, 465; ‹ROS›, 176; ‹SLON›, 1478; ‹V›, 581

ANG: polyrhythm, polyrhythmy (gl. KR), polyrhythmics (‹RAN›, 516 – gl. KM); NEM: Polyrhythmik; FR: polyrythmie (gl. KR); IT: poliritmica (gl. KR).

ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦ritmika♦.

D: V D 1 ♦poliritma♦ vidimo, da poliritmika pomeni enako kot ♦poliritem♦.

KM: ANG-ustreznica »polyrhythmics« je sestavljena glede na samostalnik »rhythmics«, ki je naveden v ‹RAN›, 516 (gl. KR ♦ritmike♦).

KR: ANG-pojem »polyrhythmy« (‹SLON›, 1477, ‹P›, 240) je izmišljen (gl. KR ♦poliritmije♦). FR-pojem »polyrythmie« (gl. ‹BR›, 137, ‹P›, 140) ima v tem Pojmovniku enak pomen, kot ga ima ♦poliritmija♦ (gl. KR ♦poliritmije♦). Toda v ‹TLF› ni niti pojma »polyrhytmique« niti kateregakoli drugega sorodnega pojma. V ‹DLI›, XIII, 751, se pojavi le pridevnik »poliritmica«. V ‹L› ni navedenega nobenega pojma, sorodnega p., v samostalniški obliki. Resno vprašanje je torej, iz katerega samostalnika so tvorjeni pridevniki v ‹L›, 411, ki smo jih že navedli v KR ♦poliritma♦, zato ker v ‹L›, 477, obstajata pojma »♦ritem♦« in »♦ritmika♦«. Glede na pomen ♦ritmike♦ je p. dvoumen. Treba bi ga bilo nehati uporabljati ali pa ga zamenjati s ♦poliritmom♦.

GL: ♦ritmika♦.

PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦).

‹EH›, 257, 261; ‹HI›, 359; ‹RL›, 740–741 

ANG: polyrhythmy (‹SLON›, 1477, ‹P›, 240, čeprav osnova »-rhythmy« ne obstaja – gl. KR); NEM: Poly-rhythmik (gl. KR); FR: polyrythmie (gl. KR); IT: poliritmia (gl. KR).

ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦ritem♦.

D: 1) »(Naziv za) uporabo različnih ♦ritmov♦, še posebej s premeščanjem ritmičnih poudarkov. Čeprav je pojem moderen, se je poliritmija spontano pojavljala tudi v tradicionalnih glasbah, in sicer na zelo sofisticiran način, v srednjeveški polifoniji 14. stoletja. Najenostavnejši primer polifonije je uporaba 3/4 in 6/8 ♦mere♦. V 21. prizoru II. dejanja Mozartovega Don Giovannia je slavni primer poliritmije … z uporabo 3/4, 2/4 in 6/8 ♦mere♦. Takšen način zapisa je bolj značilen za začetek 20. stoletja (Stravinski, Bartók, Milhaud itn.).« (‹HO›, 820)

2) »(Naziv za) sočasno zvenenje večjega števila različnih ritmičnih obrazcev in zelo pogosto izmenjavanje kontrastnih metričnih ♦formul♦ …; raznovrstnost ♦ritmov♦ v kakšnem glasbenem delu.« (‹KL›, 1065)

KM: V ‹CH›, 304, se p. nestrokovno definira kot »polifonija ♦ritmov♦«, v ‹LARE›, 1247, pa se uporaba pojma omejuje samo na etnomuzikologijo.

V D 2 je namerno navedena formulacija iz splošnega in ne iz strokovnega priročnika. Čeprav je treba »ritmične obrazce« in »metrične formule« spremeniti v »ritemske obrazce« in »metrske ♦formule♦« (pri čemer verjetno niti takrat ne bo jasno, kaj pomenijo »metrske ♦formule♦«), saj ne izhajajo iz ♦ritmike♦ oziroma ♦metrike♦, je zanimiv drugi del D 2: duhu slovenskega jezika morda najbolj ustreza ta definicija p., čeprav je ET iz ♦ritma♦ s pripono -ija problematična (gl. KR). Ampak kolikor je znano, se pojem redko uporablja v tem smislu.

KR: Problema pravilnih ustreznic v tujih jezikih se ne da rešiti. V ‹OED›, ‹KLU›, ‹TLF›, ‹DLI›, in v ‹DEI› ne obstajajo osnove »-rhythmy«, »rhythmie«, »rythmie« in »ritmia« (v nasprotju z »metry« itn.; gl. ET in KR ♦polimetrije♦), s katerimi bi lahko z dodajanjem predpone tvorili nove pojme. Zato so vsi pojmi s to priponsko osnovo izmišljeni (gl. ‹BR›, 37– na str.136 se navaja napačna IT-ustreznica »poliritmica«, ki je v ‹DLI›, XIII, 745, pridevnik in ne samostalnik; ‹P›, 240; ‹LEU›, 323; ‹SLON›, 1477). Med drugim lahko iz ‹SLON›, 1477, razberemo, da p. pomeni isto kot tudi bolj natančen pojem ♦poliritem♦ (čeprav se avtor tukaj sklicuje na ET, ki v ANG-neobstoječem pojmu pomeni nasprotno): »Kot je razvidno iz etimologije besede, je poliritmija sočasno dogajanje različnih ♦ritmov♦.« (Od kod pomensko sovpadanje »♦ritma♦« in »-ritmije«?). Zato v ‹TLF› ne najdemo ustreznega FR-pojma (čeprav se pojavi v ‹HO›, 820 – gl. D 1, vendar ima napačen pomen – gl. pozneje!), pa tudi kakšnega sorodnega pojma ne. V ‹DLI›, XIII, 751, je poliritmija pravzaprav po D (»sočasna uporaba različnih ♦ritmov♦ v isti skladbi«) sopomenka ♦poliritma♦. NEM-ustreznica »Polyrhythmik« (‹BR›, 137, ‹LEU›, 323, ‹P›, 240, ‹RL›, 740) je nesmiselna prav zaradi pomena osnove, »♦ritmika♦« (gl. KR ♦poliritmike♦). V ‹L› pa ni navedenega nobenega sorodnega pojma p. v samostalniški obliki. Resno vprašanje je torej, iz katerega samostalnika so tvorjeni pridevniki v ‹L›, 411, ki smo jih že navedli v KR ♦poliritma♦, zato ker v ‹L›, 477, obstajata pojma »♦ritem♦« in »♦ritmika♦«. Primer iz D 1 iz Mozartovega Don Giovannija ni primer za ♦poliritem♦, temveč za ♦polimeter♦ v vertikalnem smislu (gl. D 1 ♦polimetra♦). V KM ♦poliritma♦ navajamo kriterije, po katerih se ♦poliritem♦ vendarle lahko razlikuje od ♦polimetra♦.

Zaradi dvoumne vsebine (pomena) bi bilo najboljše, če bi uporabljali njegovo sopomenko ♦poliritem♦.

PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmika♦).

‹BASS›, III, 679; ‹CAN›, 438; ‹MELZ›, III, 102; ‹MI›, III, 463; ‹RIC›, III, 679; ‹ROS›, 175–176