ANG: whole-tone scale; NEM: Ganztonleiter; FR: gamme anhémitonique, gamme par tons; IT: scala esatonale, scala per toni interi.
D: 1) »(Naziv za) âŠlestvicoâŠ, ki je sestavljena iz celih postopov ali stopinj, zato ima Å¡est âŠtonov⊠v oktavi, npr. c-d-e-fis-gis-ais-c’. Manjkajo ji trije temeljni intervali tradicionalne glasbe, Äista kvinta, Äista kvarta in mala terca. Glede na to, da manjka tudi mala sekunda (npr. h-c), manjka tudi vodilni ton. Vsi njeni kvintakordi so zveÄani (c-e-gis, d-fis-ais itn.), odlikuje jo ‘neodloÄnost’, saj so vsi postopi enaki. Medtem ko so jo uporabljali ÅŸe nekateri predhodniki v 19. stoletju (npr. Glinka in Liszt), jo je v glavnem negoval Debussy, pogosto kot osnovo za progresijo paralelnih akordov.« (â¹APEâº, 337)
2) »(Naziv za) razdelitev oktave na 6 celih stopostopov ali stopinj. Prva uporaba (te âŠlestviceâŠ) se napaÄno pripisuje Debussyju. Zgodovinsko je to stara kitajska âŠlestvicaâŠ; v zahodni glasbi so jo prvi uporabljali ustvarjalci ruske Å¡ole â Glinka, DargomiÅŸski in drugi. Tukaj je primer iz Orientalne romance DargomiÅŸskega:
Debussy je uporabljal celostopinjsko lestvico na poseben naÄin in je izkoristil njene Å¡tevilne moÅŸnosti v Pelléasu in Mélisandi; vendar je ni nikoli uporabil v celih skladbah kot Rebikov v Une Fête, Les Rêves in drugih skladbah.« (â¹EINâº, 215)
KM: Primer za D 1 je zaÄetek Debussyjevih Jader, drugega preludija iz I. knjige Preludijev za klavir (1910â1913):
Morda bo nenavadno, da D 2 izpodbija Debussyja kot zaÄetnika sistematiÄne uporabe c. l. Åœal primer iz â¹EINâº, 215, ni tako »Äist« (v nasprotju s primerom iz Debussyjevih Jader), saj se ÅŸe v drugem taktu pojavljajo polstopinjski pomiki. To je tipiÄen primer za iskanje (neznanih) predhodnikov (v â¹HOâº, 418, se piÅ¡e o Mozartu, medtem ko â¹SLONâº, 1501â1502, poleg Mozarta omenja Å¡e Rebikova ter Å¡tevilne druge bolj ali manj znane skladatelje); toda vraÄanje k stari kitajski tradiciji je precej pretirano. Vendar je za nas na tem mestu tudi pouÄno! Debussy je zagotovo prvi skladatelj, ki mu je iz c. l. kot izrazito nehierarhiÄnega lestviÄnega âŠsistema⊠(oz. unificirane intervalne vsebine) uspelo ustvariti posebno kakovost zvoÄnosti. Prav zaradi njega c. l. v âŠglasbi 20. stoletja⊠zavzema posebno mesto med netonalitetnimi âŠlestvicamiâŠ, ki so pomembno prispevale k profiliranju nove, antitonalitetne lestviÄne zgradbe. (Koristno se je spomniti, da je Messiaenov prvi âŠmodus omejene moÅŸnosti transpozije⊠pravzaprav c. l.). Zato se na tem mestu ne omenja in ne obravnava pendant c. l., kromatiÄna âŠlestvicaâŠ, saj se njene nehierarhiÄnosti â nasproti nehierarhiÄnosti c. l., ki jo je uspelo preseÄi prav Debussyju â na noben naÄin ne dá izkoristiti v glasbenem smislu: ima najveÄjo intervalno zalogo (s temperirano malo sekundo kot osnovno intervalno enoto), vendar brez kakrÅ¡nekoli sledi lestviÄne sestavnosti. Lahko bi preprosto rekli, da je takÅ¡na hierarhiÄna nevtralnost kromatiÄne âŠlestvice⊠tudi razlog za nastanek vrste âŠlestvicâŠ, s katerimi se je sistematiÄno poskuÅ¡ala nadomestiti izgubljena dur-molova tonalitetna sestavnost (ki â teoretiÄno â pravzaprav izhaja iz kromatiÄne âŠlestvice⊠kot posledica redukcije njene maksimalne intervalne zaloge).
KR: »Celotonska lestvica« ni dobesedni prevod iz tujih jezikov za c. l. Prevod je toÄen, vendar pomensko nesmiseln: âŠtona⊠se ne da deliti na pol, da bi bil »polton«, saj polton v duhu slovenskega jezika â tudi ko ga poskuÅ¡amo razumeti v posebnem metajezikovnem pomenu kot tehniÄni naziv oz. strokovno besedo â pomeni »malo sumljiv âŠtonâŠÂ«. Äe nadaljujemo: »celi âŠtoniâŠÂ« so pravzaprav velike sekunde, torej intervali oz. razdalje med dvema âŠtonomaâŠ. »Poltoni« so glede na to kot male sekunde, kar je Å¡e bolj nesmiselno. Vendar v nasprotju s stopnjami, ki oznaÄujejo âŠtone⊠v lestviÄnem redu (dominanta bo vedno: peta stopnja durove ali molove âŠlestviceâŠ), stopinja, […] ne more v pomembnem pomenskem odtenku predstavljati sopomenke s stopnjo: stopnja namreÄ pomeni pomik (od stopnje do stopnje), zato so »stopnice« izpeljane iz stopnje, ne pa iz stopinje, ki je Ävsto fiksirana (tako kot stopnje âŠlestviceâŠ), zato iz nje ne moremo izpeljati »stopnjevice«. S tem nakazujemo pomik, tj. interval, prav to, na kar mislimo v c. l. Åœal pojmov, predlaganih za »Ganzton« = »cel glas« in »Stufe« = »stopinja« v (KU), 159, 178, ne moremo uporabljati v tej razpravi. Zato se v â¹MELZâº, I, 331, opozarja na zastarelost â ne pa tudi na brezpomenskost »celega tona« in »poltona«, medtem ko se v â¹MELZâº, Ill, 105, s »poltonom« misli na »polstopnjo«.
Zato je v D 1 »neodloÄnost« c. l. pojasnjena z dejstvom, da so vse stopinje (ne stopnje) enake (ANG »all scale steps are equal« â gl. â¹GR6âº, XVIII, 119, kjer se »step« definira kot »interval velike ali male sekunde«). NamreÄ, vse stopnje âŠlestvice⊠preprosto ne morejo biti enake, razen Äe so enake kot npr. V. stopnja, ki je dominanta v dur-molov tonalitetni lestvici in je kot vedno dominanta na V. stopnji. Iz istega razloga sta v D 1 na samem zaÄetku ANG »whole tones« in v D 2 na samem zaÄetku NEM »Ganztöne« prevedena kot cel postop. V D 2 âŠmodalitete⊠in na drugih mestih v Pojmovniku se prav tako pazi na to pomembno razliko med stopnjo in postopom (stopinjo). Zato je âŠÄetrtton⊠= âŠÄetrtstopinjaâŠ, âŠÄetrttonska glasba⊠= âŠÄetrtstopinjska glasbaâŠ, âŠdvanajstina tona⊠= âŠdvanajstina stopinjeâŠ, âŠmikroton⊠= âŠmikrostopinjaâŠ, âŠtretjina tona⊠= âŠtretjina stopinje⊠itn.
GL: âŠimpresionizem⊠(Å¡e posebej D 2âA), âŠlestvicaâŠ.
PRIM: âŠmodus omejenih moÅŸnosti transpozicijeâŠ
â¹BASSâº, I, 143; â¹BKRâº, 11, 98â99; â¹FRâº, 101, â¹GR6âº, XX, 391â392; â¹HIâº,171; â¹HKâº,154; â¹IMâº,417; â¹KNâº,81; â¹Mâº, 87; â¹Pâº,39; â¹RANâº, 933; â¹RICâº, I, 136
1 Kot se vidi iz â¹Lâº, ta pomembna razlika med stopnjo in stopinjo ne obstaja v vseh tujih jezikih, ki jih upoÅ¡tevamo v Pojmovniku. 1) ANG-ustreznica NEM-pojma »Schritt« (= dobesedno: »korak«; kot tehniÄni pojem oziroma strokovna beseda = »pomik« â od âŠtona⊠do âŠtonaâŠ, tj. interval v smislu navedene D iz â¹GR6âº, XVIII, 119), je »step«, FR- in IT-ustreznica tako za »stopnjo« kot za »stopinjo« pa sta »degré« oziroma »grado«. (Ruska ustreznica je »šag« oziroma »hod« â gl. â¹Lâº, 507). 2) ANG-, FR- in IT-ustreznice NEM- pojma so »Stufe« (= »stopnja«), »degree«, »degré« in »grado« (ruska ustreznica je »stupenj« â gl. â¹Lâº, 555). Jasno razlikovanje »stopnje« in »stopinje«, v pomenu iz Pojmovnika, obstaja le v ANG (»step«, »degree«), NEM (»Schritt«, »Stufe«) in ruÅ¡Äini (»sag«, »stupenj«).
