CELOSTOPINJSKA LESTVICA = (CELOTONSKA LESTVICA)

ANG: whole-tone scale; NEM: Ganztonleiter; FR: gamme anhémitonique, gamme par tons; IT: scala esatonale, scala per toni interi.

D: 1) »(Naziv za) ♩lestvico♩, ki je sestavljena iz celih postopov ali stopinj, zato ima Å¡est ♩tonov♩ v oktavi, npr. c-d-e-fis-gis-ais-c’. Manjkajo ji trije temeljni intervali tradicionalne glasbe, čista kvinta, čista kvarta in mala terca. Glede na to, da manjka tudi mala sekunda (npr. h-c), manjka tudi vodilni ton. Vsi njeni kvintakordi so zvečani (c-e-gis, d-fis-ais itn.), odlikuje jo ‘neodločnost’, saj so vsi postopi enaki. Medtem ko so jo uporabljali ÅŸe nekateri predhodniki v 19. stoletju (npr. Glinka in Liszt), jo je v glavnem negoval Debussy, pogosto kot osnovo za progresijo paralelnih akordov.« (‹APE›, 337)

2) »(Naziv za) razdelitev oktave na 6 celih stopostopov ali stopinj. Prva uporaba (te ♩lestvice♩) se napačno pripisuje Debussyju. Zgodovinsko je to stara kitajska ♩lestvica♩; v zahodni glasbi so jo prvi uporabljali ustvarjalci ruske Å¡ole – Glinka, DargomiÅŸski in drugi. Tukaj je primer iz Orientalne romance DargomiÅŸskega:

Debussy je uporabljal celostopinjsko lestvico na poseben način in je izkoristil njene Å¡tevilne moÅŸnosti v Pelléasu in Mélisandi; vendar je ni nikoli uporabil v celih skladbah kot Rebikov v Une Fête, Les Rêves in drugih skladbah.« (‹EIN›, 215)

KM: Primer za D 1 je začetek Debussyjevih Jader, drugega preludija iz I. knjige Preludijev za klavir (1910–1913):

CELOSTOPINJSKA LESTVICA: Debussy, Jadra

Morda bo nenavadno, da D 2 izpodbija Debussyja kot začetnika sistematične uporabe c. l. Åœal primer iz ‹EIN›, 215, ni tako »čist« (v nasprotju s primerom iz Debussyjevih Jader), saj se ÅŸe v drugem taktu pojavljajo polstopinjski pomiki. To je tipičen primer za iskanje (neznanih) predhodnikov (v ‹HO›, 418, se piÅ¡e o Mozartu, medtem ko ‹SLON›, 1501–1502, poleg Mozarta omenja Å¡e Rebikova ter Å¡tevilne druge bolj ali manj znane skladatelje); toda vračanje k stari kitajski tradiciji je precej pretirano. Vendar je za nas na tem mestu tudi poučno! Debussy je zagotovo prvi skladatelj, ki mu je iz c. l. kot izrazito nehierarhičnega lestvičnega ♩sistema♩ (oz. unificirane intervalne vsebine) uspelo ustvariti posebno kakovost zvočnosti. Prav zaradi njega c. l. v ♩glasbi 20. stoletja♩ zavzema posebno mesto med netonalitetnimi ♩lestvicami♩, ki so pomembno prispevale k profiliranju nove, antitonalitetne lestvične zgradbe. (Koristno se je spomniti, da je Messiaenov prvi ♩modus omejene moÅŸnosti transpozije♩ pravzaprav c. l.). Zato se na tem mestu ne omenja in ne obravnava pendant c. l., kromatična ♩lestvica♩, saj se njene nehierarhičnosti – nasproti nehierarhičnosti c. l., ki jo je uspelo preseči prav Debussyju – na noben način ne dá izkoristiti v glasbenem smislu: ima največjo intervalno zalogo (s temperirano malo sekundo kot osnovno intervalno enoto), vendar brez kakrÅ¡nekoli sledi lestvične sestavnosti. Lahko bi preprosto rekli, da je takÅ¡na hierarhična nevtralnost kromatične ♩lestvice♩ tudi razlog za nastanek vrste ♩lestvic♩, s katerimi se je sistematično poskuÅ¡ala nadomestiti izgubljena dur-molova tonalitetna sestavnost (ki – teoretično – pravzaprav izhaja iz kromatične ♩lestvice♩ kot posledica redukcije njene maksimalne intervalne zaloge).

KR: »Celotonska lestvica« ni dobesedni prevod iz tujih jezikov za c. l. Prevod je točen, vendar pomensko nesmiseln: ♩tona♩ se ne da deliti na pol, da bi bil »polton«, saj polton v duhu slovenskega jezika – tudi ko ga poskuÅ¡amo razumeti v posebnem metajezikovnem pomenu kot tehnični naziv oz. strokovno besedo – pomeni »malo sumljiv ♩ton♊«. Če nadaljujemo: »celi ♩toni♊« so pravzaprav velike sekunde, torej intervali oz. razdalje med dvema ♩tonoma♩. »Poltoni« so glede na to kot male sekunde, kar je Å¡e bolj nesmiselno. Vendar v nasprotju s stopnjami, ki označujejo ♩tone♩ v lestvičnem redu (dominanta bo vedno: peta stopnja durove ali molove ♩lestvice♩), stopinja, […] ne more v pomembnem pomenskem odtenku predstavljati sopomenke s stopnjo: stopnja namreč pomeni pomik (od stopnje do stopnje), zato so »stopnice« izpeljane iz stopnje, ne pa iz stopinje, ki je čvsto fiksirana (tako kot stopnje ♩lestvice♩), zato iz nje ne moremo izpeljati »stopnjevice«. S tem nakazujemo pomik, tj. interval, prav to, na kar mislimo v c. l. Åœal pojmov, predlaganih za »Ganzton« = »cel glas« in »Stufe« = »stopinja« v (KU), 159, 178, ne moremo uporabljati v tej razpravi. Zato se v ‹MELZ›, I, 331, opozarja na zastarelost – ne pa tudi na brezpomenskost »celega tona« in »poltona«, medtem ko se v ‹MELZ›, Ill, 105, s »poltonom« misli na »polstopnjo«.

Zato je v D 1 »neodločnost« c. l. pojasnjena z dejstvom, da so vse stopinje (ne stopnje) enake (ANG »all scale steps are equal« – gl. ‹GR6›, XVIII, 119, kjer se »step« definira kot »interval velike ali male sekunde«). Namreč, vse stopnje ♩lestvice♩ preprosto ne morejo biti enake, razen če so enake kot npr. V. stopnja, ki je dominanta v dur-molov tonalitetni lestvici in je kot vedno dominanta na V. stopnji. Iz istega razloga sta v D 1 na samem začetku ANG »whole tones« in v D 2 na samem začetku NEM »Ganztöne« prevedena kot cel postop. V D 2 ♩modalitete♩ in na drugih mestih v Pojmovniku se prav tako pazi na to pomembno razliko med stopnjo in postopom (stopinjo). Zato je ♩četrtton♩ = ♩četrtstopinja♩, ♩četrttonska glasba♩ = ♩četrtstopinjska glasba♩, ♩dvanajstina tona♩ = ♩dvanajstina stopinje♩, ♩mikroton♩ = ♩mikrostopinja♩, ♩tretjina tona♩ = ♩tretjina stopinje♩ itn.

GL: ♩impresionizem♩ (Å¡e posebej D 2–A), ♩lestvica♩.

PRIM: ♩modus omejenih moÅŸnosti transpozicije♩

‹BASS›, I, 143; ‹BKR›, 11, 98–99; ‹FR›, 101, ‹GR6›, XX, 391–392; ‹HI›,171; ‹HK›,154; ‹IM›,417; ‹KN›,81; ‹M›, 87; ‹P›,39; ‹RAN›, 933; ‹RIC›, I, 136

1 Kot se vidi iz ‹L›, ta pomembna razlika med stopnjo in stopinjo ne obstaja v vseh tujih jezikih, ki jih upoÅ¡tevamo v Pojmovniku. 1) ANG-ustreznica NEM-pojma »Schritt« (= dobesedno: »korak«; kot tehnični pojem oziroma strokovna beseda = »pomik« – od ♩tona♩ do ♩tona♩, tj. interval v smislu navedene D iz ‹GR6›, XVIII, 119), je »step«, FR- in IT-ustreznica tako za »stopnjo« kot za »stopinjo« pa sta »degré« oziroma »grado«. (Ruska ustreznica je »šag« oziroma »hod« – gl. ‹L›, 507). 2) ANG-, FR- in IT-ustreznice NEM- pojma so »Stufe« (= »stopnja«), »degree«, »degré« in »grado« (ruska ustreznica je »stupenj« – gl. ‹L›, 555). Jasno razlikovanje »stopnje« in »stopinje«, v pomenu iz Pojmovnika, obstaja le v ANG (»step«, »degree«), NEM (»Schritt«, »Stufe«) in ruščini (»sag«, »stupenj«).

CITY BLUES

ANG: city blues; NEM: City Blues.

ET: ANG city = mesto; ♩blues♩.

D: »(Naziv za) klasični ♩blues♩, ki se je na prelomu stoletja, v nasprotju s ♩country bluesom♩, razvijal v ameriÅ¡kih mestih, predvsem v New Orleansu, St. Louisu i Chicagu.« (‹HI›, 97)

KR: Pojma ni priporočljivo prevajati, ker se v izvirniku, kot strokovna beseda oz. tehnični pojem, točno razume oÅŸji pomen, specificiran v D. V ‹RAN›, 99, se zato za oznako »mestnega ♩bluesa♊« uporablja izraz »urban ♩blues♊« in ne c. b. (prim. D 5 ♩bluesa♩).

GL: ♩blues♩, ♩jazz♩.

PRIM: ♩country blues♩.

CITAT, CITATNA TEHNIKA (SKLADANJA)

ANG: quotation (technique); NEM: Zitat; FR: citation, technique de citation; IT: citazione, tecnica di citazione.

ET: Lat. citare = navesti, navajati; citirati, sklicevati se (‹KLU›, 815); grš. tekhnikós = umeten, spreten, iz tekhne = umevanje (umetnost), veščina, znanje ‹KLU›, 724).

D: 1) »Ljudske pesmi kontrapunktne obdelave, podane v cantus firmusu, citati 
 Dies irae so bili stoletja priljubljeni viri aluzivnih citatov. Richard Strauss je vstavil temo posmrtne koračnice iz Beethovnove Eroice v partituro svojih Metamorfoz … Alban Berg je citiral Bachov koral Es ist genug v svojem Violinskem koncertu … Redki niso niti citati skladateljev iz lastnih partitur; 
 primer je egocentrična vrsta citatov, ki jih je uporabil Strauss v partituri simfonične pesnitve Junakovo ÅŸivljenje. Najbolj neobičajen izbor različnih tematskih izvlečkov, spominov in opominov pa je mogoče najti v Sinfonii Luciana Beria, kjer citira transformirane odlomke iz del Mahlerja, Debussyja, Ravela i drugih.« (‹SLON›, 1426)

2) »Umetnost tistega, ki je citiral, je bila v tem, da je s citatom moral ravnati tako, da je ostal prepoznaven kot tuje delo, kljub temu pa se je integriral v novo celoto. Vse to se je dogajajo med letoma 1600 in 1900, ko je bilo, kljub slogovnim razlikam v glasbi, mogoče vse zvesti na tonalitetno gradivo. To se je v 20. stol. nehalo, tako v Dunajski Å¡oli kot pri Stravinskem in Hindemithu. Citat je sicer Å¡e naprej ostal sofisticirana aluzija, vendar je zaradi razlik v sredstvih, ki jih je uporabljal tudi v novem kontekstu, v katerem se je nahajal, dobil novo dimenzijo, ironično kritiko. To novo linijo predstavljajo vojaÅ¡ka koračnica v Hindemithovem Koncertu za violo in orkester, adaptacije Pergolesija, ki jih je naredil Stravinski v ‘Pulcinelli’, in citati Rossinijeve glasbe v ‘Igri kart’. Poleg tega najdemo nostalgični citat (napev) ‘O du lieber Augustin’ v Schönbergovem II. godalnem kvartetu, lendlerja in Bachov koral v Bergovem Violinskem koncertu. Vse to se pojavi na podlagi Å¡tevilnih aluzij na ljudske pesmi v Mahlerjevih simfonijah.« (‹G›, 166)

KM: ObseÅŸneje o uporabi c. v ♩sodobni glasbi♩ gl. v KÜHN 1972.

KR: Obe D ponujata Å¡tevilne koristne in simpatične primere za uporabo c. in c. t. Vendar je treba jasneje razmejiti njihovo funkcijo v tradiciji in v ♩glasbi 20. stoletja♩, posebej ko govorimo o aluzivnosti. VpraÅ¡anje je npr., ali je bil cantus firmusi kot kontrafaktura v poznem srednjem veku in renesansi vedno jasno aluziven (tako kot navaja D 1, ki govori izključno o aluzivnem c.): najprej je Å¡lo za sistem konvencij, ki ga je postavil skladatelj, ne da bi se ukvarjal s tem, ali bo določen citat kot konvencija prepoznan ali ne. (Å tevilni primeri iz zgodovine glasbe bi to lahko potrdili, vendar se v Pojmovniku z njimi ne bomo ukvarjali). Po drugi strani c. v ♩glasbi 20. stoletja♩, ko se znajde v neprimernem kontekstu, ni nujno po aluzivnosti vedno kritično ironičen (kot trdi D 2). TeÅŸko je govoriti o ironiji v odnosu Stravinskega do Pergolesija ali v Rossinijevem odnosu v Pulcinelli ali v Igri kart. ♩Citat♩ napeva Du lieber Augustin v 2. stavku Schönbergovega II. godalnega kvarteta, torej v skoraj antitonalitetnem kontekstu, je v BUDDE 1972: 30 razloÅŸen kot Schönbergovo sporočilo o koncu ♩tonalitete♩ (gl. tudi ‹GL›, 188 – zaz. A.II.3.d/3 in 190 – zaz. A.II.3.d/5). Popolnoma drugačen je pomen c. (predvsem v 3. stavku) Sinfonie L. Beria (gl. ALTMANN 1977).

Na podlagi tako raznolikih primerov c. bi lahko razmislili o pomenski distinkciji med c., ♩kolaÅŸem♩ in ♩montaÅŸo♩. (V D 2 in v KR ♩kolaÅŸa, kolaÅŸne tehnike♩ lahko opazimo ta problem, ki se sicer omenja ÅŸe v ‹KN›, 50.). Torej c. t. s ♩tehniko montaÅŸe♩ ustvarja ♩kolaş♊ kot končni rezultat uporabe teh tehnik. Te distinkcije ne moremo vedno izvesti, vendar je npr. v 3. stavku Beriove Sinfonie in v Å¡tevilnih drugih opusih B. A. Zimmermanna (gl. KM ♩kolaÅŸa, kolaÅŸne tehnike♩ in D 2 ♩pluralizma♩) povsem sprejemljiva.

GL: ♩metaglasba♩, ♩music for tape, tape music♩, ♩pluralizem♩ (D 2).

PRIM: ♩kolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika (skladanja)♩ = (collage), ♩montaÅŸa, tehnika montaÅŸe♩.

‹BKR›, IV, 370–371; ‹BR›, 178–179; ‹BOSS›, 29–33; ‹EH›, 403–405; ‹GL›, 77–78; ‹GR›, 145; ‹HK›, 437–438; ‹KN›, 238; ‹L›, 657; ‹M›, 549; ‹P›, 43

CIGANSKA LESTVICA

ANG: gypsy scale; NEM: Zigeunertonleiter; FR: gamme gitane, mode gitane, mode hongrois; IT: scala gitana.

ET: Iz IT zingaro, iz madÅŸarščine Czigány; nadaljnje poreklo neznano (‹KLU›, 813).

D: »(Naziv za) ♩lestvico♩, ki se uporablja v juÅŸnoslovanski folklori1 in na BliÅŸnjem vzhodu. Po poloÅŸaju zvečanih sekund se razlikuje ciganska molova ♩lesvica♩ od ciganske durove ♩lestvice♩.

(‹HI›, 525–526; ‹JON›, 119)

KM: V ‹JON›, 119, in v ‹MELZ›, I, 331, je naveden primer za c. molovo l., medtem ko v ‹APE›, 125, samo za c. durovo l. V ‹APE›, 125, se opozarja na c. l., ki jo uporabljajo madÅŸarski cigani, ki so jo prevzeli iz turÅ¡ke in indijske glasbe. [V slovenščini se predlaga uporaba: romska lestvica.]

GL: ♩lestvica♩.

PRIM: ♩madÅŸarska durova lestvica♩, ♩madÅŸarska molova lestvica♩.

‹BKR›, IV, 367; ‹L›, 656; ‹P›, 41

1 V izvirniku je »Volksmusik«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

DIGlTALNI SINTETIZATOR

ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer

ET: Iz ANG digit = Å¡tevilka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); ♩sintetizator♩.

D: »Skupni naziv za vse ♩sintetizatorje♩ ali ♩elektronske glasbene instumente♩, ki temeljijo na digitalni, računalniÅ¡ki tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je teÅŸko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakÅ¡nega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda Å¡e bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakÅ¡en ♩modulni sintetizator♩ (gl. ♩posnemovalnik♩ = ♩emulator♩) in na zaslon prenaÅ¡ajo sliko celo vseh programiranih elementov ♩modula♩. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ­♩sinteze zvoka♩ (gl. ♩algoritemski sintetizator♩) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli ♩tone♩, ♩zvoke♩ in ♊šume♩, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejÅ¡e digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen ♩zvočni spekter♩, tako kot se npr. pri ♩aditivni sintezi zvoka♩ vsi ♩parciali♩ ÅŸelene ♩strukture♩ ♩zvoka♩, vključno z … ♩ovojnico♩, eksaktno prikazujejo na monitorju. MoÅŸno je tudi neposredno programiranje kakÅ¡ne ♩zvokov(n)e barve♩ z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakÅ¡en ♩zvok♩ digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene ♩zvoke♩ ponovno sliÅ¡imo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne ♩zvoke♩). Shranjene zvočne ♩strukture♩ se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja moÅŸnost, da se s priklicem programa ♩sekvenčnika♩ s programiranim ♩zvokom♩ aranÅŸira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)

KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakÅ¡en analogni sistem, npr. ojačevalnik ali ♩analogni sintetizator♩, uporablja analogne, kontinuirane ♩signale♩, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).

KR: VpraÅ¡anje je, ali je treba d. s. glede na opaÅŸanja v D umestiti v ♩elektronske glasbene instrumente♩.

GL: ♩algoritemski sintetizator♩, ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D), ♩elektronska glasba♩, ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩modulni sintetizator♩, ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D) = ♩avtomatska glasba♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer), posnemovalnik = (♩emulator♩), ♩vzorčevalnik♩ = (♩sempler♩).

PRIM: ♩analogni sintetizator♩.

‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k ♩sintetizatorju♩

DIATONIČNI KLASTER

ANG: diatonic cluster.

ET: GrÅ¡. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); ♩klaster (cluster)♩.

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za ♩klaster♩, ki je sestavljen samo iz ♩tonov♩ diatonične ♩lestvice♩.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo ♩klastra♩ je sestavljena tako, da se začne z ♩akordom♩, (ki se) nato zapolni s preostalimi ♩toni♩. ♩Akord♩ se nato naenkrat pretvori v ♩klaster♩.

♩Klaster♩ je mogoče prav tako reducirati v ♩akord♩ z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih ♩akordov♩1 sta moÅŸni dve metodi glede na ♩tonaliteto♩ ali ♩tonalitete♩, ki jih ÅŸelimo uporabiti. Da bi se zadrÅŸali pri enostavnejÅ¡ih primerih, lahko uprabljamo ♩tone♩, ki se pojavljajo v ♩lestvici♩ ene ♩tonalitete♩. Tako, če se ♩klastri ♩ iz kvinte2 začnejo na c ali g v ♩tonaliteti♩ C-dura, se vsi ♩toni♩ lahko pojavijo v izvirni ♩tonaliteti♩ C-dura …

Ali, če ÅŸelimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naÅ¡i ♩klastri♩ sestavijo iz sorodnih ♩tonalitet♩. Npr., če imamo dva ♩klastra♩ iz septime3, ki se začenjata na c ali g, lahko v ♩klaster♩ na c vključimo f, ker ta obstaja v ♩tonaliteti♩ C-dura, medtem ko se v ♩klaster♩ na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ♩ton♩ G-dura.«

KR: V navedenih primerih so ♩klastri♩ zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz ♩tonov♩ diatoničnih ♩lestvic♩. Zanimivo pa je, kako Cowell ♩klaster♩ poskuÅ¡a umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmiÅ¡lja o ♩politonaliteti♩, četudi na str. 121 zahteva obravnavo ♩klastra♩ kot posamezne enote, tj. kot posameznega ♩tona♩ (gl. D 1 in KR – t. a ♩klastra♩).

»♊Klastri iz kvint« in »♊klastri♩ iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg ♩klastra♩.

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩klaster♩.

PRIM: ♩kromatični klaster♩

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.

DETROIT SOUND

ANG: Detroit sound; NEM: Detroit sound.

ET: Detroit = mesto v ZDA; ANG sound = ♩zvok♩.

D: »1: (Naziv za) skupne slogovne značilnosti diskografske produkcije Motown. 2: (Naziv za) provokativen, večplastno politično usmerjen, a glasbeno povrÅ¡en način muziciranja nekih (♩hard rock♩) skupin iz Detroita okrog 1968–1972. Najbolj znani predstavniki so bili MC5, The Frost, The Stoodges in Frijid Pink.« (‹HK›, 100; ‹KN›, 56)

KR: ANG-beseda ♩sound♩ v ÅŸargonu ♩rock glasbe♩ je prejkone tehnični naziv oz. strokovna beseda, torej besede ne prevajamo zaradi moÅŸne izgube (oÅŸjega) pomena (gl. KR ♩sounda♩).

GL: ♩hard rock♩, ♩sound♩.

DETEKTOR OVOJNICE

ANG: envelope follower, envelope detector; NEM: HÃŒllkurvenerfolger, HÃŒllkurvendetektor.

D: »(Naziv za) pretvornik, ki amplitude kakÅ¡nega nihaja pretvarja v napetost, ki se nato, predvsem pri ♩sintetizatorju♩ …, uporablja za upravljanje ♩modulov♩ ♩nadzora napetosti♩. ♩Ovojnica♩, torej spreminjanje glasnosti v določenem zvočnem ♩signalu♩, ki se privede v detektor ovojnice, povzroči spremebe napetosti, ki ustrezajo spremembam ♩ovojnice♩, ki lahko, kot pri ♩generatorju ovojnice♩, rabijo za upravljanje … (npr.) ♩filtra z nadzorom napetosti♩.« (‹EN›, 67–68)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩generator ovonice♩, ♩nadzor napetosti♩ = (VC) = (voltage control), ♩ovojnica♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer).

‹DOB›, 69

error: Content is protected !!