DERIVACIJSKA VRSTA, SERIJA = ♦IZVEDENA VRSTA, SERIJA♦

ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.

ET: ♦Derivacija♦; ♦serija♦.

D: Naziv za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki jo dobimo z ♦derivacijo♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrsta, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470

DERIVACIJA, IZVAJANJE

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= ROt), transponiran ♦rakov postop♦ (= Rt) in transponiran ♦obrat♦ (= Obt) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.

ČRNI ZVOK

ANG: black sound.

D: »(Naziv za) ♦tišino♦. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♦belemu šumu♦, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)

KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♦belega šuma♦, ampak »beli ♦zvok♦« (= »white ♦sound♦«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.

GL: ♦šum♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦beli šum♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦, ♦tišina♦

‹CP1›, 238

ČRKOVNO-ŠTEVILČNA NOTACIJA = ♦ALFANUMERIČNA NOTACIJA♦

ANG: alphanumeric, alphameric notation.

ET: Lat. notation = zapisovanje, označevanje, iz notare = označiti, zapisati, iz nota = znak, znamenje, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) kombinacijo črk in številk, ki predstavljajo glasbeno notacijo v kakšnem računalniškem programu.« (‹FR›, 4)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.

PRIM: (♦alfanumerična notacija♦).

ČETRTSTOPINJSKA GLASBA = (ČETRTTONSKA GLASBA)

ANG: quarter tone music, quarter-tone music; NEM: Vierteltonmusik, Viertelton-Musik; FR: musique en quarts de ton; IT: musica a quarti di tono.

D: Naziv za glasbo, ki za zvočno gradivo uporablja ♦četrtstopnjo♦ kot temeljni ♦mikrointerval♦.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj je treba ♦četrttonsko glasbo♦ zamenjati s č. g. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

V ‹L›, 631, se kot FR-sopomenka s č. g. navaja »mikrotonalitetna glasba« (= »musique microtonale«), kar je napačno, saj ♦mikrotonaliteta♦ ne zajema samo ♦četrtstopnje♦, temveč tudi ostale intervale, manjše od temperirane male sekunde (gl. D ♦mikrointervala♦). Prav tako je v ‹L›, 360, enako problematičen pojem »mikrotonalizem« (= »microtonalismo«), ki se prav tako enači s č. g.

GL: ♦četrtstopnje♦ = (četrtton), ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

‹BKR›, IV, 304; ‹EIN›, 678; ‹G›, 39; HABA 1927; HABA 1937; HABA 1971; ‹HI›, 508–509; ‹MELZ›, I, 401 = »četrttonska glasba«; ‹P›, 48

error: Content is protected !!