BLUEGRASS (MUSIC)

ANG: bluegrass (music); NEM: bluegrass (music); FR: bluegrass (music); IT: bluegrass (music).

ET: ANG (tj. ameriško) bluegrass = modra trava, posebno v Kentuckyju (‹OAD›, 89); v Kentuckyju se je rodil Bill Monroe, začetnik b., ustanovitelj skupine Blue Grass Boys (gl. D).

D: »(Naziv za) stil v country and westernu, ki se je pojavil v štiridesetih letih … prek Billa Monroea in njegovih Blue Grass Boysov. Pojem se nanaša na Monroejevo domovino

Kentucky (Blue Grass State). Slog se je oblikoval iz angloameriške tradicije belih glasbenikov iz ruralnih predelov gorovja Appalachian, ki je na začetku želel ohraniti lastno tradicijo pred vse večjo komercializacijo tistega, kar se je na splošno imenovalo hillbilly. Sam Monroe je sicer priznal vpliv črnskih glasbenikov. Za bluegrass je značilno, da ga izvaja ‘string band‘, ki je sestavljen iz kombinacije neelektričnih glasbil, kot so violina, mandolina, kitara, banjo s petimi strunami in kontrabas. Nekateri ali kar vsi instrumentalisti tudi pojejo … Značilni so instrumentalni slogi Earla Scruggsa na banju, Lastra Flatta na kitari in Monroea na mandolini.« (‹RAN›, 98)

GL: break (D 2), country (music), country glasba, hillbilly (music), hillbilly jazz, country and western (music), rock, rock glasba.

‹BASS›, I, 366 = gl. tudi country and western (music) ; ‹GR6›, II, 812; ‹HK›, 59–60; ‹KN›, 40–41

BLOK

ANG: block; NEM: Block; FR: bloc.

ET: StaroFR bloc = kos lesa, iz NEM Blok (‹DE›, 100; ‹DUD›, 88).

D: »(Naziv za) del glasbe, ki predstavlja zaključeno celoto in ne vodi v nobeno drugo. Skladanje z bloki je bilo povsem v nasprotju s simfonično tradicijo 19. stoletja, prisotno je pri Stravinskem in Messiaenu.« (‹GR›, 35). V terminologiji glasbe 20. stoletja je blok, za razliko od sekcije, »razviden izključno zaradi svoje ločljivosti (iz celote) na podlagi slušne zaznave.« (‹GL›, 175 – zaznamek A. II/22).

KM: V ‹CH›, 295, se kot sopomenka agregata navaja »zvočni blok« (= »bloc sonore«). Prim. KM

D 1 agregata opozarja, kako takšni pojmi zaradi svojega metaforične opisnosti izgubljajo tehnični oz. strokovni pomen.

PRIM: sekcija (D 1).

BLOCK CHORDS

ANG: block chords; NEM: block chords, Blockakkorde; FR: block chords; IT: block chords.

ET: ANG block = blok; chords = akordi.

D: »Naziv za ustaljen način igranja klavirja v jazzu, pri katerem se sočasno, z obema rokama, udarjajo akordi z istimi intervalnimi razmerji po celotni klaviaturi, najpogosteje v sekundnih pomikih. Kot sredstvo za oblikovanje zvoka se block chords uporabljajo v aranžmajih za big bande.« (‹HI›, 66–67)

KM: V ‹BASS›, I, 365, in v ‹RIC›, I, 275, je navedeno, da je pojem prvi začel uporabljati Milton Bucker in da se je uporaba razširila v modern jazz. V ‹RAN›, 98, najdemo pojem »block chords harmony«, ki nima nikakršne zveze s pomenom b. c. v D.

KR: Slovenski prevod pojma (kot »blokovski« akord ali akord v bloku) je treba uporabljati skrajno previdno, čeprav ni potrebno, ker je izvirnik povsem jasen tehnični pojem v jazzu. »Block« v b. c. tudi ni povezan z blokom kot delom oblike v skladbi, ki se razlikuje od sekcije.

GL: akord, aranžma, big band, jazz, modern jazz.

‹GRJ›, I, 119; ‹LARE›, 165

BOSSA NOVA

ANG: bossa nova, bossa-nova; NEM: Bossa No­va, Bossa nova; FR: bossa nova; IT: bossa nova.

ET: V brazilskem slengu = nekaj, kar je skrajno moderno, zadnji krik (mode) (‹BP›, 77; ‹KLU›, 99).

D: »(Naziv za) slog v glasbi brazilskega izvora z elementi sambe in cool jazza. Popularen je bil v Združenih državah Amerike v šestdesetih letih, vendar so številne melodije bosse nove postale skelet jazz repertoarja. Bossa nova je pritajena, njene izrazne harmonije pa so osnova za subtilne improvizacije. V tipični pesmi bobnar in akustični kitarist igrata trodelne figure na štiridobni ritem.

Umirjeno sinkopiranje … na značilen način prežema melodijo … Bossa nova se prvič pojavi v Braziliji s … skladbo Chega da saudade (1958) Antonia Carlosa Jobima. Leta 1962 je kitarist Charlie Byrd … s Stanom Getzem posnel svojo Jazz Sambo … Sredi šestdesetih let … so Herbie Mann, Paul Winter in Sergio Mendes … posneli nekaj odličnih skladb v stilu bossa nove.«

(‹GRJ›, I, 139)

KR: Pojem se – brez razloga – piše z vezajem le v ‹RAN›, 103.

GL: cool jazz, jazz, latinski jazz, popularna glasba, samba, zabavna glasba.

‹BASS›, I, 384; ‹BKR›, I, 162; ‹FR›, 12; ‹GR6›, Ill, 77–78; ‹HI›, 71; ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234

CHORUS

ANG: chorus; NEM: Chorus, Grundmelodie, Refrain (32 Takte); FR: chorus, refrain (32 mesures); IT: chorus, ritornello (32 battute).

ET: ANG chorus = zbor, pripev, refren.

D: 1) »V jazzu (naziv za) navajanje oz. ponovno navajanje teme z variacijami. Pojem se navadno nanaša na tiste oblike, ki so sestavljene iz teme, ki ji sledi vrsta variacij … ter nato znova ponavljanje same teme; (pojem) se navadno ne uporablja v razpravah o slogih v jazzu, v katerih svobodna improvizacija zamenjuje vrsto variacij na temo.« (‹GRJ›, I, 208)

2) »(Naziv za) elektronski postopek, v glavnem s sintetizatorjem ali z električno kitaro, s katerim se signal obdeluje, tako da se dobi vtis večglasja.« (‹DOB›, 24)

KM: Kot pomen se v D 2 v ‹GRJ›, I, 208, uporablja pojem »chorus effect«.

KR: Ustrezice ANG-izvirnika v NEM, FR in IT so v ‹BR›, 234–235, vendar je predvsem v jazzu uporaba ANG-izvirnika kot tehničnega pojma pogostejša in bolj praktična. V terminologiji elektronske glasbe se uporablja izključno ANG-pojem.

GL: elektronska glasba (glede na D 2), improvizacija, jazz, sintetizator = (synthesizer) (glede na D 2).

‹BASS›, I, 549; ‹FR›, 14; ‹HI›, 94; ‹HK›, 81; ‹KN›, 49–50; ‹LARE›, 314; ‹MELZ›, I, 328; ‹RAN›, 163; ‹RIC›, I, 476; ‹RL›, 171–172 (vse v smislu D 1)

COUNTRY ROCK

ANG:country rock; NEM: country rock.

ET: ANG country = podeželje, vas; rock, rock glasba.

D: »(Naziv za) glasbo, ki je nastala s povezovanjem rock glasbe z instrumentarijem ter načinom muziciranja v country glasbi. V njej se torej uporabljajo banjo, mandolina, violina in harmonika, ki obdelujejo teme iz hillbilly jazza, ragtimea in country and westerna.« (‹KN›, 52)

KR: C. r. je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: hillbilly (music), hillbilly jazz, ragtime, rag, rock, rock glasba, soft rock.

PRIM: country and western (music), country blues, country (music), country glasba, folk rock.

‹HI›, 110

COUNTRY (MUSIC), COUNTRY GLASBA

ANG: country music; NEM: Country Music, ländliche Musik; FR: country music, musique champêtre; IT: country music, musica campestre.

ET: ANG country = podeželje, vas; torej dobesedno: podeželska, vaška glasba.

D: »(Naziv za) slog v ameriški popularni glasbi. To je komercialno nadaljevanje folk glasbe1 z vaških, južnih območij Združenih držav Amerike, najprej znana kot hillbilly music. Izhaja iz folk glasbe1, ki je prišla z britanskimi izseljenci … razvila se je skozi stik z Afroameričani, Cajunami, Latinoameričani in drugimi etničnimi glasbami ter z mestno komercialno glasbo … Country glasba se je začela razvijati v času industrializacije med 1920–25, kasneje so jo začeli izkoriščati v komercialne namene… Po tem se oddaljuje od identifikacije z južnimi podeželskimi območji in postaja eklektična zvrst mednarodne popularnosti … 2. svetovna vojna je bila katalizator, ki je country glasbo iz regionalne pretvoril v nacionalni fenomen. Vojno gospodarstvo je podpiralo selitve ljudi, kar je pomenilo združevanje ljudi različnih kultur. Tako so se začele mešati tudi glasbene oblike. Pevci, kot sta bila Roy Acuff in Ernest Tubb, so bili v času vojne prav tako popularni kot Frank Sinatra in Bing Crosby. Okrog leta 1950, ko je bil Hank Williams na vrhuncu kariere, se je country glasba uveljavila v ameriški zabavni industriji. ‘The Grand Ole Opry’ je bila nabolj znana radijska postaja v deželi, ki je vrtela country glasbo, Nashville je postal znan center industrije country glasbe. Zahteva po spoštovanju in sprejemanju različnih narodnosti se odraža v zamenjavi besede hillbilly s ‘country’ ali ‘country western’ (s pojmi, ki predstavljajo spajanje jugovzhodnih in jugozahodnih slogov). Country glasba ni bila nikoli bolj popularna kot v šestdesetih in sedemdesetih letih. Novi centri, npr. Bakersfield v Kaliforniji in Austin v Texasu, so predstavljali izziv dominaciji Nashvilla, medtem ko je naziv Nashville sound postal sopomenka country glasbe. Pomembnost ‘Grand Ole Opry’ se je zmanjšala, izvajalci, kot so Merle Haggard, Buck Owens, Charley Pride, Johnny Cash in Willie Nelson, se niso več opirali na njeno podporo. V sedemdesetih letih je country glasba začela koketirati z rockom, s tem je postala atraktivnejša za mlade poslušalce (npr. v glasbi Krisa Kristoffersona in Waylona Jenningsa). Združevanje rocka in country glasbe (v Austinu) je ustvarilo slog, znan kot ‘progresivna country glasba’. Kljub mešanju slogov in mednarodni popularnosti country glasbe je še vedno obstajala mlačna tradicija. Številni country pevci se še vedno ukvarjajo s temami, kot so mati in dom, potepuštvo, zapor, težko delo, razočaranje v ljubezni in tradicionalna religija. Številni pevci (Johnny Cash, Merle Haggard in Loretta Lynn) kažejo spoštovanje do lastnega podeželskega porekla in podeželskega porekla country glasbe; starejši (‘Grandpa’ Jones, Roy Acuff) izvajajo glasbo v slogu, ki je bil predhodnica ‘Nashville sounda‘, medtem ko je bluegrass music čuvaj tradicije.« (‹GR6›, IV, 854–855)

KM: D je izbrana, ker najbolje povezuje večpomenskost pojma, ki izhaja iz dejstva, da se s samostalnikom »country« v pridevniški funkciji imenuje slog, ki je zaradi izrazito komercilane narave c. g. kot nadaljevanja folk glasbe pravzaprav neskončna mešanica različnih vplivov. Zato se drugi pojmi, ki se prav tako uporabljajo s pridevniškim samostalnikom »country« (npr. country and western music, country blues, country rock), ne morejo izenačevati s podzvrstmi d. g. Zaradi širine pomena in lastnosti je c. g. komajda tehnični izraz oz. strokovna beseda. V Pojmovnik je uvrščen zaradi popularnosti, ki je posledica tudi njenega komercialnega ozadja, seveda neobčutljivega za pomene pojmov, ki jih uporablja.

KR: NEM-, FR- in IT-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, se nahajajo v ‹BR›, 234–235 kot razlaga izvirnika, ki se uporablja neprimerno pogosteje kot njegovi (nesmiselni, vendar dobesedni) prevedki. Glede na to je trba ohrani­ti izvirno obliko »country«.

GL: bluegrass (music), country and western (music), country blues, country rock, folk, folk glasba, folk slog, hillbilly (music), hillbilly jazz, popularna glasba.

‹BASS›, I, 723 = vodilka k country and western (music) ; ‹HK›, 91–93; ‹SLON›, 1435

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

COUNTRY BLUES

ANG: country blues, country blues 1850; NEM: country Blues, authentischer Blues; FR: country blues, blues authentique; IT: country blues, blues autentico.

ET: ANG country = podeželje, vas; blues.

D: »(Naziv za) najstarejšo vrsto bluesa , ki so ga v drugi polovici 19. stoletja izvajali potujoči pevci brez spremljave ali z lastno spremljavo na banjo ali kitaro.« (‹HI›, 110)

KM: Ustreznice, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so podane v ‹BR›, 234–235, verjetno kot avtorjeva interpretacija izvirnega pojma.

KR: Vsekakor se priporoča uporabljati izvirno ANG-obliko pojma.

GL: blues, jazz.

PRIM: city blues, country (music), country glasba, country rock, country and western (music).

COUNTRY AND WESTERN (MUSIC)

ANG: country and western (music), country & western (music); NEM: country and western (Musik), country & western (Musik); FR: (musique) country and western, (musique) country & western; IT: (musica) country and western, (musica) country & western.

ET: ANG country = podeželje, vas; western = zahodni.

D: »Naziv za slog v glasbi, ki izhaja iz country glasbe belih priseljencev v Združene države Amerike. Njegova izvorno enostavna melodika s spremljavo violine ali mandolin, kitare ali banja je značilna za kavbojske balade in western pesmi. Country and western bi lahko imenovali kot blues belega človeka. Od štiridesetih let s pobudo industrije glasbe

country and western prepravlja trg s popularnimi popevkami. Skupaj z elementi rhythm & bluesa je ta slog vplival na nastanek rock and rolla.« (‹HI›, 110; ‹KN›, 52–53)

KR: C. a. w. (m.) je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: rhythm and blues, rock and roll, rock, rock glasba.

PRIM: country blues, country (music) country glasba, country rock, hillbilly (music), hillbilly jazz. (D 1).

‹BASS›, I, 722–723; ‹RAN›, 208–210

error: Content is protected !!