BLUEGRASS (MUSIC)

ANG: bluegrass (music); NEM: bluegrass (music); FR: bluegrass (music); IT: bluegrass (music).

ET: ANG (tj. ameriško) bluegrass = modra trava, posebno v Kentuckyju (‹OAD›, 89); v Kentuckyju se je rodil Bill Monroe, začetnik b., ustanovitelj skupine Blue Grass Boys (gl. D).

D: »(Naziv za) stil v ♩country and westernu♩, ki se je pojavil v Å¡tiridesetih letih 
 prek Billa Monroea in njegovih Blue Grass Boysov. Pojem se nanaÅ¡a na Monroejevo domovino

Kentucky (Blue Grass State). Slog se je oblikoval iz angloameriÅ¡ke tradicije belih glasbenikov iz ruralnih predelov gorovja Appalachian, ki je na začetku ÅŸelel ohraniti lastno tradicijo pred vse večjo komercializacijo tistega, kar se je na sploÅ¡no imenovalo ♩hillbilly♩. Sam Monroe je sicer priznal vpliv črnskih glasbenikov. Za bluegrass je značilno, da ga izvaja ‘string ♩band♩‘, ki je sestavljen iz kombinacije neelektričnih glasbil, kot so violina, mandolina, kitara, banjo s petimi strunami in kontrabas. Nekateri ali kar vsi instrumentalisti tudi pojejo 
 Značilni so instrumentalni slogi Earla Scruggsa na banju, Lastra Flatta na kitari in Monroea na mandolini.« (‹RAN›, 98)

GL: ♩break♩ (D 2), ♩country (music), country glasba♩, ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩, ♩country and western (music)♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹BASS›, I, 366 = gl. tudi ♩country and western (music) ♩; ‹GR6›, II, 812; ‹HK›, 59–60; ‹KN›, 40–41

BLOK

ANG: block; NEM: Block; FR: bloc.

ET: StaroFR bloc = kos lesa, iz NEM Blok (‹DE›, 100; ‹DUD›, 88).

D: »(Naziv za) del glasbe, ki predstavlja zaključeno celoto in ne vodi v nobeno drugo. Skladanje z bloki je bilo povsem v nasprotju s simfonično tradicijo 19. stoletja, prisotno je pri Stravinskem in Messiaenu.« (‹GR›, 35). V terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩ je blok, za razliko od ♩sekcije♩, »razviden izključno zaradi svoje ločljivosti (iz celote) na podlagi sluÅ¡ne zaznave.« (‹GL›, 175 – zaznamek A. II/22).

KM: V ‹CH›, 295, se kot sopomenka ♩agregata♩ navaja »zvočni blok« (= »bloc sonore«). Prim. KM

D 1 ♩agregata♩ opozarja, kako takÅ¡ni pojmi zaradi svojega metaforične opisnosti izgubljajo tehnični oz. strokovni pomen.

PRIM: ♩sekcija♩ (D 1).

BLOCK CHORDS

ANG: block chords; NEM: block chords, Blockakkorde; FR: block chords; IT: block chords.

ET: ANG block = ♩blok♩; chords = ♩akordi♩.

D: »Naziv za ustaljen način igranja klavirja v ♩jazzu♩, pri katerem se sočasno, z obema rokama, udarjajo ♩akordi♩ z istimi intervalnimi razmerji po celotni klaviaturi, najpogosteje v sekundnih pomikih. Kot sredstvo za oblikovanje ♩zvoka♩ se block chords uporabljajo v ♩aranÅŸmajih♩ za ♩big bande♩.« (‹HI›, 66–67)

KM: V ‹BASS›, I, 365, in v ‹RIC›, I, 275, je navedeno, da je pojem prvi začel uporabljati Milton Bucker in da se je uporaba razÅ¡irila v ♩modern jazz♩. V ‹RAN›, 98, najdemo pojem »block chords harmony«, ki nima nikakrÅ¡ne zveze s pomenom b. c. v D.

KR: Slovenski prevod pojma (kot »blokovski« ♩akord♩ ali ♩akord♩ v ♩bloku♩) je treba uporabljati skrajno previdno, čeprav ni potrebno, ker je izvirnik povsem jasen tehnični pojem v ♩jazzu♩. »Block« v b. c. tudi ni povezan z ♩blokom♩ kot delom oblike v skladbi, ki se razlikuje od ♩sekcije♩.

GL: ♩akord♩, ♩aranÅŸma♩, ♩big band♩, ♩jazz♩, ♩modern jazz♩.

‹GRJ›, I, 119; ‹LARE›, 165

BOSSA NOVA

ANG: bossa nova, bossa-nova; NEM: Bossa No­va, Bossa nova; FR: bossa nova; IT: bossa nova.

ET: V brazilskem slengu = nekaj, kar je skrajno moderno, zadnji krik (mode) (‹BP›, 77; ‹KLU›, 99).

D: »(Naziv za) slog v glasbi brazilskega izvora z elementi ♩sambe♩ in ♩cool jazza♩. Popularen je bil v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike v Å¡estdesetih letih, vendar so Å¡tevilne melodije bosse nove postale skelet ♩jazz♩ repertoarja. Bossa nova je pritajena, njene izrazne ♩harmonije♩ pa so osnova za subtilne ♩improvizacije♩. V tipični pesmi bobnar in akustični kitarist igrata trodelne figure na Å¡tiridobni ritem.

Umirjeno sinkopiranje 
 na značilen način preÅŸema melodijo 
 Bossa nova se prvič pojavi v Braziliji s 
 skladbo Chega da saudade (1958) Antonia Carlosa Jobima. Leta 1962 je kitarist Charlie Byrd … s Stanom Getzem posnel svojo Jazz Sambo … Sredi Å¡estdesetih let … so Herbie Mann, Paul Winter in Sergio Mendes … posneli nekaj odličnih skladb v stilu bossa nove.«

(‹GRJ›, I, 139)

KR: Pojem se – brez razloga – piše z vezajem le v ‹RAN›, 103.

GL: ♩cool jazz♩, ♩jazz♩, ♩latinski jazz♩, ♩popularna glasba♩, ♩samba♩, ♩zabavna glasba♩.

‹BASS›, I, 384; ‹BKR›, I, 162; ‹FR›, 12; ‹GR6›, Ill, 77–78; ‹HI›, 71; ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234

CHORUS

ANG: chorus; NEM: Chorus, Grundmelodie, Refrain (32 Takte); FR: chorus, refrain (32 mesures); IT: chorus, ritornello (32 battute).

ET: ANG chorus = zbor, pripev, refren.

D: 1) »V ♩jazzu♩ (naziv za) navajanje oz. ponovno navajanje teme z variacijami. Pojem se navadno nanaÅ¡a na tiste oblike, ki so sestavljene iz teme, ki ji sledi vrsta variacij 
 ter nato znova ponavljanje same teme; (pojem) se navadno ne uporablja v razpravah o slogih v ♩jazzu♩, v katerih ♩svobodna improvizacija♩ zamenjuje vrsto variacij na temo.« (‹GRJ›, I, 208)

2) »(Naziv za) elektronski postopek, v glavnem s ♩sintetizatorjem♩ ali z ♩električno kitaro♩, s katerim se ♩signal♩ obdeluje, tako da se dobi vtis večglasja.« (‹DOB›, 24)

KM: Kot pomen se v D 2 v ‹GRJ›, I, 208, uporablja pojem »chorus effect«.

KR: Ustrezice ANG-izvirnika v NEM, FR in IT so v ‹BR›, 234–235, vendar je predvsem v ♩jazzu♩ uporaba ANG-izvirnika kot tehničnega pojma pogostejÅ¡a in bolj praktična. V terminologiji ♩elektronske glasbe♩ se uporablja izključno ANG-pojem.

GL: ♩elektronska glasba♩ (glede na D 2), ♩improvizacija♩, ♩jazz♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer) (glede na D 2).

‹BASS›, I, 549; ‹FR›, 14; ‹HI›, 94; ‹HK›, 81; ‹KN›, 49–50; ‹LARE›, 314; ‹MELZ›, I, 328; ‹RAN›, 163; ‹RIC›, I, 476; ‹RL›, 171–172 (vse v smislu D 1)

COUNTRY ROCK

ANG:country rock; NEM: country rock.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; ♩rock, rock glasba♩.

D: »(Naziv za) glasbo, ki je nastala s povezovanjem ♩rock glasbe♩ z instrumentarijem ter načinom muziciranja v ♩country glasbi♩. V njej se torej uporabljajo banjo, mandolina, violina in harmonika, ki obdelujejo teme iz ♩hillbilly jazza♩, ♩ragtimea♩ in ♩country and westerna♩.« (‹KN›, 52)

KR: C. r. je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩, ♩ragtime, rag♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩soft rock♩.

PRIM: ♩country and western (music)♩, ♩country blues♩, ♩country (music), country glasba♩, ♩folk rock♩.

‹HI›, 110

COUNTRY (MUSIC), COUNTRY GLASBA

ANG: country music; NEM: Country Music, lÀndliche Musik; FR: country music, musique champêtre; IT: country music, musica campestre.

ET: ANG country = podeşelje, vas; torej dobesedno: podeşelska, vaška glasba.

D: »(Naziv za) slog v ameriÅ¡ki ♩popularni glasbi♩. To je komercialno nadaljevanje ♩folk glasbe♩1 z vaÅ¡kih, juÅŸnih območij ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, najprej znana kot ♩hillbilly music♩. Izhaja iz ♩folk glasbe♩1, ki je priÅ¡la z britanskimi izseljenci 
 razvila se je skozi stik z Afroameričani, Cajunami, Latinoameričani in drugimi etničnimi glasbami ter z mestno komercialno glasbo 
 Country glasba se je začela razvijati v času industrializacije med 1920–25, kasneje so jo začeli izkoriščati v komercialne namene
 Po tem se oddaljuje od identifikacije z juÅŸnimi podeÅŸelskimi območji in postaja eklektična zvrst mednarodne popularnosti 
 2. svetovna vojna je bila katalizator, ki je country glasbo iz regionalne pretvoril v nacionalni fenomen. Vojno gospodarstvo je podpiralo selitve ljudi, kar je pomenilo zdruÅŸevanje ljudi različnih kultur. Tako so se začele meÅ¡ati tudi glasbene oblike. Pevci, kot sta bila Roy Acuff in Ernest Tubb, so bili v času vojne prav tako popularni kot Frank Sinatra in Bing Crosby. Okrog leta 1950, ko je bil Hank Williams na vrhuncu kariere, se je country glasba uveljavila v ameriÅ¡ki zabavni industriji. ‘The Grand Ole Opry’ je bila nabolj znana radijska postaja v deÅŸeli, ki je vrtela country glasbo, Nashville je postal znan center industrije country glasbe. Zahteva po spoÅ¡tovanju in sprejemanju različnih narodnosti se odraÅŸa v zamenjavi besede ♩hillbilly♩ s ‘country’ ali ‘country western’ (s pojmi, ki predstavljajo spajanje jugovzhodnih in jugozahodnih slogov). Country glasba ni bila nikoli bolj popularna kot v Å¡estdesetih in sedemdesetih letih. Novi centri, npr. Bakersfield v Kaliforniji in Austin v Texasu, so predstavljali izziv dominaciji Nashvilla, medtem ko je naziv Nashville ♩sound♩ postal sopomenka country glasbe. Pomembnost ‘Grand Ole Opry’ se je zmanjÅ¡ala, izvajalci, kot so Merle Haggard, Buck Owens, Charley Pride, Johnny Cash in Willie Nelson, se niso več opirali na njeno podporo. V sedemdesetih letih je country glasba začela koketirati z ♩rockom♩, s tem je postala atraktivnejÅ¡a za mlade posluÅ¡alce (npr. v glasbi Krisa Kristoffersona in Waylona Jenningsa). ZdruÅŸevanje ♩rocka♩ in ♩country glasbe♩ (v Austinu) je ustvarilo slog, znan kot ‘progresivna country glasba’. Kljub meÅ¡anju slogov in mednarodni popularnosti country glasbe je Å¡e vedno obstajala mlačna tradicija. Å tevilni country pevci se Å¡e vedno ukvarjajo s temami, kot so mati in dom, potepuÅ¡tvo, zapor, teÅŸko delo, razočaranje v ljubezni in tradicionalna religija. Å tevilni pevci (Johnny Cash, Merle Haggard in Loretta Lynn) kaÅŸejo spoÅ¡tovanje do lastnega podeÅŸelskega porekla in podeÅŸelskega porekla country glasbe; starejÅ¡i (‘Grandpa’ Jones, Roy Acuff) izvajajo glasbo v slogu, ki je bil predhodnica ‘Nashville ♩sounda♩‘, medtem ko je ♩bluegrass music♩ čuvaj tradicije.« (‹GR6›, IV, 854–855)

KM: D je izbrana, ker najbolje povezuje večpomenskost pojma, ki izhaja iz dejstva, da se s samostalnikom »country« v pridevniÅ¡ki funkciji imenuje slog, ki je zaradi izrazito komercilane narave c. g. kot nadaljevanja ♩folk glasbe♩ pravzaprav neskončna meÅ¡anica različnih vplivov. Zato se drugi pojmi, ki se prav tako uporabljajo s pridevniÅ¡kim samostalnikom »country« (npr. ♩country and western music♩, ♩country blues♩, ♩country rock♩), ne morejo izenačevati s podzvrstmi d. g. Zaradi Å¡irine pomena in lastnosti je c. g. komajda tehnični izraz oz. strokovna beseda. V Pojmovnik je uvrščen zaradi popularnosti, ki je posledica tudi njenega komercialnega ozadja, seveda neobčutljivega za pomene pojmov, ki jih uporablja.

KR: NEM-, FR- in IT-pojmi, ki odstopajo od ANG-izvirnika, se nahajajo v ‹BR›, 234–235 kot razlaga izvirnika, ki se uporablja neprimerno pogosteje kot njegovi (nesmiselni, vendar dobesedni) prevedki. Glede na to je trba ohrani­ti izvirno obliko »country«.

GL: ♩bluegrass (music)♩, ♩country and western (music)♩, ♩country blues♩, ♩country rock♩, ♩folk, folk glasba, folk slog♩, ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩, ♩popularna glasba♩.

‹BASS›, I, 723 = vodilka k ♩country and western (music) ♩; ‹HK›, 91–93; ‹SLON›, 1435

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

COUNTRY BLUES

ANG: country blues, country blues 1850; NEM: country Blues, authentischer Blues; FR: country blues, blues authentique; IT: country blues, blues autentico.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; ♩blues♩.

D: »(Naziv za) najstarejÅ¡o vrsto ♩bluesa ♩, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja izvajali potujoči pevci brez spremljave ali z lastno spremljavo na banjo ali kitaro.« (‹HI›, 110)

KM: Ustreznice, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so podane v ‹BR›, 234–235, verjetno kot avtorjeva interpretacija izvirnega pojma.

KR: Vsekakor se priporoča uporabljati izvirno ANG-obliko pojma.

GL: ♩blues♩, ♩jazz♩.

PRIM: ♩city blues♩, ♩country (music), country glasba♩, ♩country rock♩, ♩country and western (music)♩.

COUNTRY AND WESTERN (MUSIC)

ANG: country and western (music), country & western (music); NEM: country and western (Musik), country & western (Musik); FR: (musique) country and western, (musique) country & western; IT: (musica) country and western, (musica) country & western.

ET: ANG country = podeÅŸelje, vas; western = zahodni.

D: »Naziv za slog v glasbi, ki izhaja iz ♩country glasbe♩ belih priseljencev v ZdruÅŸene drÅŸave Amerike. Njegova izvorno enostavna melodika s spremljavo violine ali mandolin, kitare ali banja je značilna za kavbojske balade in western pesmi. Country and western bi lahko imenovali kot ♩blues♩ belega človeka. Od Å¡tiridesetih let s pobudo industrije glasbe

country and western prepravlja trg s popularnimi ♩popevkami♩. Skupaj z elementi ♩rhythm & bluesa♩ je ta slog vplival na nastanek ♩rock and rolla♩.« (‹HI›, 110; ‹KN›, 52–53)

KR: C. a. w. (m.) je nepotrebno (in nemogoče) prevajati v slovenščino.

GL: ♩rhythm and blues♩, ♩rock and roll♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩country blues♩, ♩country (music) ♩ country glasba♩, ♩country rock♩, ♩hillbilly (music), hillbilly jazz♩. (D 1).

‹BASS›, I, 722–723; ‹RAN›, 208–210

error: Content is protected !!