FILTER Å UMA
ANG: noise filter; NEM: Höhenfilter, Rauschfilter.
ET: âŠFilterâŠ.
D: »(Naziv za) preprost âŠfilterâŠ, ki potiska visoke frekvence ter tako zmanjÅ¡uje motnje, ki povzroÄajo âŠÅ¡umâŠ.« (â¹ENâº, 189)
GL: âŠfilterâŠ, âŠÅ¡umâŠ.
PRIM: âŠfilter formantov⊠= filter zvokov(n)e barve, âŠfilter za nadzor napetosti⊠= (VCF) = (voltagecontrolled filter), filter zvokov(n)e barve = âŠfilter formantovâŠ, âŠnizkoprepustni filterâŠ, âŠoktavni filterâŠ, âŠpasovnoprepustni filterâŠ, âŠpasovna zaporaâŠ, âŠuniverzalni filterâŠ, âŠvisokoprepustni filterâŠ.
â¹HIâº, 383
FILTER ZA NADZOR NAPETOSTI = (VCF) = (VOLTAGE-CONTROLLED FILTER)
ANG: voltage-controlled filter; NEM: spannungssgesteuerter Filter.
ET: ⊠FilterâŠ; âŠnadzor napetosti⊠.
D: »(Naziv za) âŠmodul⊠v âŠsintetizatorjuâŠ, ki pomembno doloÄa elektronsko oblikovanje âŠzvoka⊠po naÄelu âŠsubtraktivne sinteze zvokaâŠ. Nihaji, ki jih proizvede âŠoscilator⊠ali âŠgenerator Å¡umaâŠ, se doloÄajo s âŠfiltrom za nadzor napetostiâŠ, tako da se potiska ali krepi doloÄeno frekvenÄno obmoÄje. Posledica je sprememba oblike vala, ki se sliÅ¡i kot sprememba âŠzvokov(n)e barveâŠ.« (â¹ENâº, 264)
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠfilterâŠ, âŠnadzor napetosti⊠= (VC) = (voltage control).
PRIM: âŠfilter formantov⊠= filter zvokov(n)e barve, âŠfilter Å¡umaâŠ, filter zvokov(n)e barve = âŠfilter formantovâŠ, âŠnizkoprepustni filterâŠ, âŠoktavni filterâŠ, âŠoscilator z nadzorom napetosti⊠= (VCO) = (voltagecontrolled oscillator), âŠpasovnoprepustni filterâŠ, âŠpasovna zaporaâŠ, âŠuniverzalni filterâŠ, âŠvisokoprepustni filterâŠ.
â¹DOBâº, 162; â¹FRâº, 100
FILTER FORMANTOV = FILTER ZVOKOV(N)E BARVE
ANG: formant filter; NEM: Formantfilter, Klangfarbenfilter.
ET: âŠFormant(i)âŠ; âŠfilterâŠ.
D: 1) »(Naziv za) elektronski âŠfilterâŠ, ki poudari izkljuÄno ozek âŠfrekvenÄni pasâŠ. Filtri formanta se uporabljajo za menjavanje âŠbarve⊠v generiranih oblikah valov.« (â¹PRâº, 31)
2) »(Naziv za) pasovni âŠfilterâŠ, ki rabi za poudarjanje tistih âŠformantovâŠ, ki pomembno doloÄajo vokalno in instrumentalno zvoÄnost. Pogosto se uporabljajo pri oblikovanju âŠzvoka⊠pri âŠelektronskih glasbenih instrumentihâŠ.« (â¹HIâº, 162)
KM: Eden od âŠelektronskih glasbenih instrumenovâŠ, v katerem se f. f. uporablja za oblikovanje âŠzvokaâŠ, je âŠelektronski monokordâŠ.
KR: Obe D sta nesmiselni in kar najbolje govorita o nesmiselnosti samega pojma. V D 1 je nejasno, zakaj bi to moral biti prav ozek âŠfrekvenÄni pasâŠ. V D 2 pa je vpraÅ¡ljivo, kakÅ¡no zvezo z oblikovanjem âŠzvoka⊠pri âŠelektronskih glasbenih instrumetnih⊠imajo tisti âŠformantiâŠ, ki pomembno doloÄajo vokalno in instrumentalno zvoÄnost.
Naziv je na doloÄen naÄin tavtoloÅ¡ki: vsako filtriranje âŠtonaâŠ, âŠzvoka⊠ali âŠÅ¡uma⊠je pravzaprav spreminjanje njegove âŠbarveâŠ. F. f. bi torej morali biti samo tisti âŠfiltriâŠ, ki filtrirajo izkljuÄno âŠformante⊠kot âŠparcialeâŠ, ki pomembno doloÄajo âŠbarvoâŠ.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠfilterâŠ, âŠformantâŠ,
âŠzvokov(n)a barva⊠= (barva) = barva zvoka = (zvoÄna barva).
PRIM: âŠfilter za nadzor napetosti⊠= (VCF) = (voltage-controlled filter), âŠfilter Å¡umaâŠ, âŠnizkoprepustno sitoâŠ, âŠoktavni filterâŠ, âŠpasovnoprepustni filterâŠ, âŠpasovna zaporaâŠ, âŠuniverzalni filterâŠ, âŠvisokoprepustni filter⊠.
FILTER, FILTRI
ANG: filter; NEM: Filter, Sieb (zastarelo); FR: filtre; IT: filtro.
ET: SrednjeveÅ¡ka lat. filtrum = (dobesedno) cedilo â¹KLUâº, 214).
D: »Naziv za elektronske naprave, ki kot samostojne naprave, kot so âŠmoduliâŠ, ali pa tudi kot sestavni deli kakÅ¡ne elektronske naprave, spreminjajo âŠzvokovno barvo⊠âŠsignalaâŠ, tako da jo z doloÄanjem frekvenÄnega obmoÄja ojaÄujejo ali zmanjÅ¡ujejo. S filtri lahko popravljamo nepotrebne nepravilnosti v frekvencah (âŠizenaÄevalnikâŠ); z njimi se lahko zvoÄni âŠsignal⊠deli na razliÄna frekvenÄna obmoÄja (âŠvokoderâŠ), pa tudi oblikuje âŠzvokâŠ. Zato se filtri na veÄ podroÄjih uporabljajo v avdiotehniki in v glasbeni elektroniki. Z njimi se lahko zmanjÅ¡ajo nezaÅŸelene motnje âŠÅ¡uma⊠(âŠfilter Å¡umaâŠ), lahko pripomorejo k ustvarjanju posebnih uÄinkov ali pa so, kot âŠfiltri z nadzorom napetostiâŠ, nezamenljivi v âŠsuptraktivni sintezi zvoka⊠pri âŠsintetizatorjihâŠ.« (â¹ENâº, 80)
KM: V slovenÅ¡Äini se spodbuja tudi uporaba slovenskega ustreznika: sito.
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠfilter formantov⊠= filter zvokov(n)e barve, âŠfilter za nadzor napetosti⊠= (VCF) = (voltage-controlled filter), âŠfilter Å¡umaâŠ, filter zvokov(n)e barve = âŠfilter formantovâŠ, âŠizvenaÄevalnik⊠= (âŠekvalizatorâŠ) = (equalizer), âŠnizkoprepustni filterâŠ, âŠoktavni filterâŠ, âŠpasovno sitoâŠ, âŠpasovna zaporaâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠsubtraktivna sinteza zvokaâŠ, âŠuniverzalni filterâŠ, âŠvisokoprepustni filterâŠ, âŠvokoder⊠= (vocoder).
â¹BASSâº, II, 124; â¹BKRâº, II, 56; â¹CP1âº, 239; â¹CP2âº, 341; â¹DOBâº, 73â78; â¹EHâº, 93â94; â¹FRâº, 30; â¹GRIâº, I, 742; â¹HIâº, 156; â¹HKâº, 137; â¹HOâº, 378; â¹HUâº, 81; â¹KNâº, 72; â¹Mâº, 63; â¹POUâº, 200; â¹Pâº, 81; â¹RANâº, 307; â¹RICâº, II, 124; â¹RLâº, 288â289; â¹RUFâº, 121â122 = âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ; â¹Vâº, 236
FIBONACCIJEVA VRSTA
ANG: Fibonacci sequence, Fibonacci series; NEM: Fibonacci-Reihe.
ET: Po IT-matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je v 13. stoletju odkril omenjeno vrsto (â¹PRâº, 29).
D: »(Naziv za) zaporedje Å¡tevil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89 … itn. Vsako Å¡tevilo je seÅ¡tevek dveh predhodnih … Ernö Lendvai … trdi, da je Bartók uporabljal Fibonaccijevo vrsto za utrjevanje proporca dolÅŸine znotraj in med stavki ter za doloÄanje âŠstrukture⊠âŠakordaâŠ, âŠlestvic⊠in melodiÄnih motivov. (On) npr. trdi, da je v fugi prvega stavka iz Glasbe za godala, tolkala in Äelesto skupno 89 taktov razdeljenih v âŠsekcije⊠(D 1), prva 55 in druga 34 taktov. Ta oblika se nadalje deli na prvih 55 taktov kot zdruÅŸevanje 34+12, medtem ko se preostalih 34 taktov razdeli na (skupini) 13+21.« (â¹PRâº, 29â30)
KM: O Lendvaijevi analizi, ki je omenjena v D, gl. LENDVAI 1983: 33â69.
F. v. se pogosto uporablja kot predloga reda v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ. V â¹KSâº, 145, 251, se omenja npr. KÅenekov Fibonacci Mobile, op. 187, za godalni kvartet, klavir Å¡tiriroÄno in koordinatorja.
KR: V â¹GRâº, 73, se kot primer za uporabo F. v. navaja Stockhausenovo KlavierstÃŒck XI, kar je napaÄno. Stockhausen je po F. v. skladal KlavierstÃŒck IX (1954â1961 â gl. HENCK 1976: 176â177).
GL: âŠzlati rezâŠ.
(FEEDBACK) = âŠPOVRATNA ZVEZAâŠ
FAZNI POMIK = âŠMODULACIJA FAZEâŠ
ANG: phase shifting; NEM: Phasenverschiebung; FR: déphasage; IT: phasing, cambiamento di fase.
ET: âŠFazaâŠ.
D: 1) Isto kot âŠmodulacija fazeâŠ.
2) »(Naziv za) tehniko, ki jo je razvil S. Reich, v kateri dve podskupini v kakÅ¡nem sestavu zaÄneta igrati z istim ritmiÄnim obrazcem, nato zaÄne ena podskupina pospeÅ¡evati, nakar po tistem, ko sta obe podskupini nekaj Äasa ‘zunaj âŠfaze⊑, ponovno zaigrata obrazec soÄasno ‘v âŠfazi⊑.« (â¹RANâº, 628)
KM: D 2 iz â¹RANâº, 628, je navedena pri geslu »faziranje« (»phasing«), medtem ko sam Reich uporablja f. p. npr. v tem kontekstu: »Äe kakÅ¡no Å¡tevilo posameznih âŠtonov⊠pulzira v istem tempu, vendar s postopnim pomikom v razmerjih med âŠfazamiâŠ, bomo dobili veliko Å¡tevilo glasbenih obrazcev. Äe bi bili vsi âŠtoni⊠v âŠfazi⊠(to je, Äe bi se zaigrali soÄasno), bi sliÅ¡ali pulzirajoÄi âŠakordâŠ. Äe bi se âŠtoni⊠poÄasi pomikali malo izven âŠfazeâŠ, bi se sliÅ¡ala neka vrsta valovito »razlomljenega« âŠakordaâŠ, ki bi se postopoma zamenjal v melodiÄni obrazec, nato bi se sliÅ¡al drugi takÅ¡en âŠakord⊠itn. Äe je proces faznega pomika dovolj postopen, postajajo sliÅ¡ne majhne ritmiÄne razlike. SliÅ¡alo bi se, kako se dani glasbeni obrazci spreminjajo v druge brez spremembe âŠviÅ¡ine tonaâŠ, âŠbarve⊠ali âŠintenzitete⊠in bi se tako vkljuÄili v glasbo, ki deluje izkljuÄno s postopnimi spremembami v Äasu.« (REICH 1974: 17)
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠfazaâŠ, âŠminimalna glasbaâŠ, âŠpostopni procesâŠ, âŠrepetitivna glasbaâŠ.
PRIM: âŠkriÅŸna modulacija⊠(glede na D 1), âŠmodulacija amplitude⊠= (AM) = (amplitude modulation), âŠmodulacija fazeâŠ, âŠmodulacija frekvence⊠= (FM) = (frequency modulation), âŠmodulacija zvokov(n)e barveâŠ.
â¹HUâº, 86â87; â¹Lâº, 431
FAZA
ANG: phase; NEM: Phase; FR: phase.
ET: GrÅ¡. phásis = pojav, iz phaÃnesthai = pojavljati se; v 18. stoletju se je s tem pojmom v FR-astronomiji oznaÄevalo svetlobo nebesnih znamenj, ki sama ne svetijo, temveÄ reflektirajo tujo svetlobo (â¹KLUâº, 543).
D: 1) »(Naziv za) eno od determinant nihaja, ki doloÄa, na kateri Äasovni toÄki se zaÄne popolno odvijanje nihaja (periode), to je tam, kjer nihaj preide skozi niÄto toÄko, torej zapuÅ¡Äa ravnovesje ⊠Äe se pomakneta fazi dveh âŠsinusnih nihajev⊠enake frekvence in amplitude (âŠfazni pomik⊠D 1 = âŠmodulacija fazeâŠ), se bodo pojaÄale ali izbrisale â odvisno od dolÅŸine faze â vrednosti amplitude naslednjega nihaja. Pri isti fazi se bo amplituda podvojila; pri pomiku za 180° se bosta oba nihaja izniÄila.« (â¹ENâº, 175)
2) »Glasba predstavlja razmerja v Äasu. To razume predvidevanje o tem Äasu. SliÅ¡imo spremembe v zvokovnem âŠpoljuâŠ: âŠtiÅ¡ina⊖âŠton⊖âŠtiÅ¡ina⊠ali âŠton⊖âŠtonâŠ. Pri tem med spremembami lahko razlikujemo Äasovne razmike razliÄnih velikosti. Te Äasovne razmike imenujemo faze.« (STOCKHAUSEN 1963: 99)
KR: Razlaga pojma v D 2 se uporablja izkljuÄno v skladateljski teoriji K. Stockhausena, zato moramo opozoriti na kritiko, ki jo je izrazil G. Heike: »To obseÅŸno pojmovanje termina ‘faza’ ne ustreza njegovi definiciji v fiziki. Iz dejstva, da med toÄkama v nihajih z razliÄnim poloÅŸajem faze nujno obstaja Äasovni razmik in da npr. pri nihajih z âŠzakasnitvijo⊠v Äasu prihaja do razlik v fazah, je priÅ¡lo v tehniÄnem ÅŸargonu do izenaÄenja ‘faze’ in ‘Äasovnega razmika’.« (STOCKHAUSEN 1963: 99 â op. 2)
GL: âŠfazni pomik⊠= âŠmodulacija fazeâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄas⊠(glede na D 2).
â¹BKRâº, III, 296â297; â¹DOBâº, 123â124; â¹EHâº, 251; â¹FRâº, 66; â¹HOâº, 776; â¹HUâº, 86
FAKTURA
NEM: Faktur; FR: facture; IT: fattura.
ET: Lat. factura = izdelovanje, obdelava, iz facere = delati, narediti, izdelovati (â¹DUDâº, 173).
D: »(Naziv za) naÄin pisanja, skladanja, za umetniÅ¡ko oblikovanje kakÅ¡ne skladbe.« (â¹HIâº, 151)
KM: Pojem se, v povsem specializiranem pomenu, ki ga na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, pojavlja v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbe⊠(gl. â¹GUIâº, 117â118).
V â¹Lâº, 188, je pojem napaÄno naveden kot sopomenka âŠstruktureâŠ, v â¹Pâº, 79, pa celo kot sopomenka âŠtekstureâŠ.
KR: Naziv se po pomenu v glasbenem smislu delno enaÄi s »slogom«, vendar je obÅ¡irnejÅ¡i: razume se kot naÄin, na kateri je skladana skladba. Äe se ta naÄin opisuje, se lahko uporabljajo pojmi za klasifikacijo sloga (enoglasni, homofoni, polifoni â gl. D 1 âŠtekstureâŠ), Äeprav v âŠglasbi 20. stoletja⊠niso povsem zadovoljivi (gl. KR â t. a in b âŠtekstureâŠ). Zato se v â¹GLâº, 67, predlaga pomen pojma, ki bi, v razmerju do âŠstrukture⊠in âŠtekstureâŠ, moral olajÅ¡ati zapleteno razmerje med gradivom in obliko v âŠglasbi 20. stoletja⊠(gl. â¹Gâº, 7, 129â133; â¹GLâº, 67, posebno glede na âŠpredurejanje gradiva⊠in âŠskladanje od zaÄetkaâŠ, ki zahtevata uvajanje pojma âŠindividualne oblikeâŠ: »Faktura ⊠razume naÄin organiziranja gradiva v formo s strogim upoÅ¡tevanjem doloÄenih preskriptov, shem in modelov. Fakturna organizacija forme se lahko oceni samo po ujemanju rezultata s preskriptom, shemo in modelom, zato ne posega v problem razmerja med posameznim in celoto (kot npr. v âŠstrukturi⊠in âŠteksturiâŠ). Glede na to, da je kot rezultat podrobne ‘reprodukcije’ predpisanih kompozicijsko-tehniÄnih postopkov neustrezna naravi novoglasbene sistematiÄnosti, nas (fakturna) organizacija gradiva na tem mestu ne zanima.«
»Neustreznost naravi novoglasbene sistematiÄnosti« se kaÅŸe predvsem v takÅ¡nih lastnostih kompozicijsko-tehniÄnih postopkov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, kot so nujnost âŠpredurejanja gradivaâŠ, âŠskladanje od zaÄetka⊠in âŠindividualna formaâŠ. Poleg tega lahko izpostavimo le dve tehniki (âŠdvanajsttonsko⊠in âŠserialnoâŠ), ki nekako delujeta kot preskripti, sheme, modeli. Vsekakor je pojem koristen kot oznaka za rezultate, dobljene s takÅ¡no tehniko, po Äemer se lahko jasno razlikuje od âŠstrukture⊠pa tudi âŠtekstureâŠ. Vendar je preveÄ obremenjen s primarnim pomenom v smislu D, Äeprav bi se lahko povsem jasno uporabljal v tem smislu.
PRIM: âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ.