Avtor: leon

ANG: (electronic) generator; NEM: Generator, Niederfrequenzgenerator (v. KM), Tonfrequenzgenerator, Tongenerator, FR: générateur (de sons), IT: generatore (elettronico).

ET: Lat. generator = roditelj, stvarnik, tvorec, iz generare = rojevati, ustvarjati, iz genus = vrsta, spol (‹KLU›, 257).

D: Skupni naziv za vse naprave, ki proizvajajo (električno) napetost, nihaje, valove, ♦ton, ♦zvoke♦, ♦šume♦.

KM: V ‹EH›, 115, 356, se opozarja, da je g. praktična okrajšava »generatorja frekvenc ♦tona♦« (= »Tonfrequentzgenerator«). »Frekvence ♦tona♦« so vsekakor tavtologija. V ‹RUF›, 520, je navedeno »generator ♦tonov♦ (= »Tongenerator«) kot nadaljnja okrajšava»Tonfrequentzgenerator«, v ‹HI›, 480, pa je naveden »Ton(frequenz)generator in njegova povsem nerazumljiva sopomenka »Niederfrequenzgeneratoren« (= »generatorji nizkih frekvenc«), g. namreč ne generirajo samo nizkih frekvenc.

V ‹EH›, 239, se skuša poudariti razliko med g. in ♦oscilatorjem♦, vendar sta ta dva pojma v terminologiji ♦elektronske glasbe♦ praktično sopomenki (‹DOB›, 120; ‹EN›, 164, ‹M›, 61, ‹RUF›, 379; ‹V›, 549).

KR: V ‹CP1›, 239, je navedeno, da je g. vir ♦zvoka♦ vseh tipov elektronskih ♦signalov♦ razen ♦sinusnih valov♦. To je, seveda, napačno, ker ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦ lahko generira tudi tak ♦signal♦.

GL: ♦elektronska glasba♦ = ♦generator belega šuma♦, generator ovojnice♦, ♦generator žagastega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦generator pravokotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, ♦generator naključja♦ (D 1), ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦RC-generator♦.

PRIM: ♦oscilator(ji)♦.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 111; ‹CH›, 299; ‹EN›, 91; ‹FR›, 34; ‹HO›, 419; ‹HU› 71–72; ‹P›, 75; ‹RIC›, I, 124; ‹HU›, 325; ‹V›, 263–264.

ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.

D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se večinoma uporablja v slabšalnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzvišeno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koračnica, plesna in ♦zabavna glasba♦, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (‹HI›, 172)

2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hišnem muziciranju …, v nasprotju s čisto umetniško glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraža aspekte družbenega in političnega ozračja v Nemčiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in Křenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugače od očitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povprečno dolžino trajanja, prav tako pa so vsi parti približno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (‹IM›, 142)

3) »Dobesedno: ‘običajna glasba’. Ta nemški pojem označuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, Křenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicističnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v določeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejšim jezikom in oblikami.« (‹ROS›, 96)

KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v ‹BR›, 188–189, in v ‹L›, 222 (gl. KR).

Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, še posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1–3, 3–4, 10–11. Ti muzikološki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.

Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4–6). Vsekakor drži, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piše v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10–11).

KR: D so izbrane z določenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem splošnem pomenu, ne glede na ožji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer površne rabe pojma: če je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoška, izobraževalna literatura.

Kako nevarna so posploševanja pomena kot v D 1, najbolje kaže vir, iz katerega prihaja D: v ‹HI›, 30, se piše o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere začetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak način kot tudi G.

Posploševanje tega pojma torej ni priporočljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoška« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemških virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ in ga [tudi v slovenščini] uporabljajmo v tej obliki, kot se počne v ‹MELZ›, I, 662.

‹APE›, 116–117; ‹BASS›, II, 331; ‹BOSS›, 56; ‹FR›, 34; ‹GR6›, VII, 213; ‹JON›, 111–112; ‹P›, 352; ‹RAN›, 334; ‹RIC›, II, 288; ‹SLON›, 1450; ‹V›, 263

1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.

ANG: futurism; NEM: Futurismus; FR: futurisme; IT: futurismo.

ET: Lat. futurus = prihodnji.

D:»(Naziv za) italijansko smer v umetnosti, ki se je pojavila okrog leta 1910. V likovni umetnosti vzporedno s francoskim kubizmom in nemškim ♦ekspresionizmom♦. Gibanje, ki ga je leta 1909 utemeljil pesnik in politik F. T. Marinetti, je prinašalo svoje revolucionarne ideje v obliki agresivnih ‘futurističnih manifestov’ (ki se jih je med letoma 1909 in 1943 pojavilo celo 85) in ki so po svoji radikalnosti presegli tisto, kar so sami umetniki lahko uresničili. (Za glasbo) so pomembni samo manifesti ‘klasičnega’ futurizma med letoma 1910 in 1924, med katerimi so Manifesto dei musicisti futuristi in La musica futurista F. B. Pratelle (oba z začetka leta 1911) ter manifest L’arte dei rumori L. Russola (iz marca 1913). Russolova klasifikacija ♦šumov♦ in hrupa je uporabljala navadne opise besed …

Takrat senzacionalna futuristična prizadevanja okoli glasbe, ki so jih spoznali tudi Stravinski, Milhaud, Honegger in Varèse, so propadla zaradi primitivnosti Russolovih ♦intronarumorjev♦ ali pa zaradi povprečnosti futurističnih glasbenikov, ki se nikakor niso mogli primerjati … s futurističnimi slikarji, kot so Boccioni, Carra, Balla in Severini. Futuristična umetnost ♦bruitizma♦ … ni našla nobenih naslednikov. Varèse, ki se ga pogosto omenja v tem kontekstu, ni uvedel nikakršne nove aparature za proizvajanje ♦zvoka♦, temveč je samo emancipirana tolkala uporabljal za učinke s ♦šumi♦ in hrupom. Najuspešnejši bruitist Russolo je sicer natančno dojel, da se ♦šumi♦ morajo sortirati za skladateljske potrebe, to je, da ne smejo biti samo dekorativni dodatki za tonsko slikanje (kot pozneje pri Satieu in Antheliu). To pomembno načelo so šele kasneje lahko primerno uresničili s sredstvi ♦elektronske glasbe♦ …« (‹EH›, 110–111)

KM: V KM ♦glasbe šuma, hrupa♦ se navaja Russolova kategorizacija ♦šumov♦ in hrupa. O zvezi Varèsea s f. gl. BOSSEUR: 1976, pa tudi VARЀSE 1983a: 143.

KR: D je izbrana zaradi številnih koristnih podatkov in zaradi kritične drže do f. oz. ♦bruitizma♦ kot njegove glasbene emancipacije. Z navedki se na splošno lahko strinjamo. Zanimivo pa je to, da se na koncu D omenja ♦elektronska glasba♦ kot sredstvo, s katerim bi lahko ­uresničili Russolove ideje o klasifikaciji ♦šumov♦. Ta pristop je veliko prikladnejši za ♦konkretno glasbo♦, vsaj v njeni zgodnji fazi.

Pripona -izem navadno sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. Ta pojem upravičeno uporablja ta pomen, kot tudi ♦bruitizem♦ kot njegova (glasbena podzvrst).

V ‹P›, 87, se navaja ♦bruitizem♦ kot sopomenka f., kar je napačno (gl. KR ♦bruitizma♦).

GL: ♦bruitizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatična Iestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦ .

‹APE›, 115; ‹BASS›,II, 307–317; ‹BKR› , II, 90; ‹FR›, 33; ‹GR›, 79; ‹GR6›, VII, 41–42; ‹H›, 23–24; ‹HO›, 414; ‹IM›, 139; ‹JON›, 109–110; ‹M›, 519; ‹MELZ›, I, 635; ‹MI›, II, 192; ‹RAN›, 330; ‹RL›, 313; ‹ROS›, 96; ‹SLON›, 1449; ‹THO›, 80–83; ‹V›, 258

ANG: fusion, fusion 1970; NEM: Fusion, in der Popmusik Verschmelzung verschiedener Kulturen; FR: fusion, fusion de cultures ou genres différents de musique pop; IT: fusion, fusione di generi o culture differenti nella musica pop.

ET: ANG fusion = stapljanje, spajanje.

D: »(Naziv za) sintezo ♦jazza♦ in ♦rocka♦. Slog kombinira tradicionalna glasbila, ki se uporabljajo v ♦jazzu♦, in dolge, improvizirane melodije z ♦elektronskimi glasbenimi instrumenti♦, eksperimentalnimi ♦zvokovnimi barvami♦, dvodelnimi ♦ritmi♦ (ne ♦swing♦) in enostavnimi ostinatnimi ♦harmonijami♦. V modi od poznih sedemdesetih let, prvič pa se pojavi že ob posnetkih, ki so producirani že leta 1968.« (‹RAN›, 330)

KR: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so podane kot njegovo napačno tolmačenje v ‹BR›, 234–235.

Razlago pojma je treba omejiti na tisto iz D, čeprav je potem f. nekoliko nespretna in nejasna sopomenka z ♦jazz rockom♦. Če naziv razumemo v njegovem dobesednem pomenu, torej ne kot tehnični naziv ali strokovno besedo, potem se lahko zgodi nesporazum, kot tisti v ‹BR›, 234–235 (gl. predlagane ustreznice v NEM, FR in IT), ko se f. lahko uporablja v dobesednem prevodu, ker ima tako nenatančen pomen, da ne more biti več niti tehnični pojen niti strokovna beseda.

GL: ♦električni jazz♦, ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦jazz rock♦ = ♦rock jazz♦.

‹GRJ›, I, 411; ‹HK›, 152 = »fusion music« (= vodilka k ♦jazz rocku♦)

ANG: funk, funky, funky jazz, funk 1970/1950; NEM: Funk, Funky, Funky Jazz, Jazzstil, später Popstil; FR: funk, funky, funky jazz, stile de jazz, ensuite de Pop; IT: funk, funky, funky jazz, stile di jazz, in seguito di Pop.

ET: ANG (natančneje: v ameriškem slengu) funk = strah, panika, utesnjenost, funky je pridevnik; v ‹OAD›, 354, se pojasnjuje pomen pridevnika funky tudi v zvezi z ♦jazzom♦ kot »nekompliciran«, »čustven«.

D: 1) »Zemeljski, seksualen, tisto, na kar se da plesati, pod vplivom ♦gospela♦. Leta 1954, ko se izenačuje s ♦soulom♦, vključuje željo po osvobajanju od intelektualiziranega ♦West Coast jazza♦. Naziv se sedaj uporablja za številne posnetke črnske ♦popularne glasbe♦, posebno za tiste z zahtevnim sinkopiranjem.« (‹RAN›, 330)

2) »(Naziv za) način muziciranja v ♦hard bopu♦ …, v katerem se, konec petdesetih in šestdesetih let, z uporabo elementov ♦bluesa♦ in ♦gospela♦ ponovno vrača k afroameriški črnski folklori¹, ♦soul♦. Od sedemdesetih let tudi naziv za muziciranje črnskih glasbenikov v ♦rock glasbi♦ in ♦pop glasbi♦, ki se orientira po ♦bluesu♦.« (‹HI›, 166–167)

3) »Od približno leta 1970 izraz v ♦jazz rocku♦ označuje kratke, prekinjene fraze, premično vodenje basovske linije, duhovito vodenje partov, ki temelji na ritmičnih premikih ipd. Primer za ta pozni funk je skladba Lunarputians B. Cobhama.« (‹KN›, 80)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od ANG.izvirnika, so ponujene v ‹BR›, 234–235, kot (napačna) razlaga ANG-pojma.

KR: Iz vseh treh D, ki so iz kompetentnih virov, se vidi, da je natančni pomen pojma nemogoče določiti. V ‹KN›, 80, eksplicitno piše, da f. predstavlja »mistifikacijo črnskih ♦soul♦ glasbenikov♦«. Zagotovo bi lahko rekli, da f. sploh ne predstavlja tehničnega pojma ali strokovne besede, vendar ga je zaradi njegove popularnosti treba navesti v Pojmovniku.

Različne oblike zapisa v izvirniku so posledica enakovredne rabe samostalniške (=»funk«) in pridevniške (= »funky«) oblike. Zato so vse oblike zapisovanja pravilne.

GL: ♦gospel♦, ♦jazz♦, ♦jazz rock♦ = ♦rockjazz♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦soul, soul jazz♦.

(D 1).

‹BASS›, II, 304; ‹GRJ›, I, 411; ‹HK›, 151–152; ‹RIC›, II, 252 = vodilka k ♦jazzu♦

1 V izvirniku »Negerfolklore«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: frequency band; NEM: Frequenzband; FR: bande de fréquence, bande passante (gl. KR).

ET: Lat. frequentia = množina, pogostnost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) kontinuiran razpon frekvenc med določeno zgornjo in spodnjo mejo frekvence.« (‹FR›, 32)

KR: Problematična je sopomenskost obeh FR-pojmov, ki je podana v ‹HO›, 75, in kar lahko razberemo iz tega konteksta: »Mikrofon, ojačevalnik itn. so na določen način ♦filtri♦: ti ne prenašajo vseh frekvenc, ki jih lovijo. Zato pravimo, da ima ♦mikrofon♦ prepustni ♦pas♦ (= ‘bande passante’) od npr. 50 do 10.000 Hz.« »Prepustni ♦pas♦« (= ‘bande passante’ je tudi f. p., vendar v specifičnem pomenu, to je kot izraz tehničnih značilnosti kakšnega elektroakustičnega instrumenta. V tem pomenu ga ni treba mešati s f. p. v najširšem pomenu.

GL: ♦pas šuma♦, ♦pasovnoprepustni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦širina pasu♦.

‹EH›, 102; ‹POU›, 206

ANG: free jazz, freejazz 1960; NEM: free Jazz, Free Jazz, »freier« Jazz; FR: free jazz, jazz »libre«; IT: free jazz, jazz »libero«.

ET: ANG free = svoboden; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) ezoterični slog v ♦jazzu♦, ki se pojavi v poznih petdesetih letih. V želji, da bi se osvobodili slogovnih konvencij ♦bebopa♦, glasbeniki iščejo vrsto drugih možnosti: nove tipe ♦kolektivne improvizacije♦, nove načine variiranja teme in motivičnega dela, ♦pantonaliteto♦ …, netemperirano uglasitev, melodične možnosti basa in tolkal, ♦odprte forme♦, nove ♦zvokov(n)e barve♦, ♦ekstremne registre♦, nenadne ritmične zamenjave, pulziranje mimo stalnega ♦takta♦ in konstantne ♦dinamike♦. Gibanje so naznanili posnetki pianista C. Taylorja med letoma 1956 in 1958 in kontroverzne izvedbe saksofonista O. Colemana v New Yorku leta 1959.« (‹RAN›, 325)

KM: V ‹IM›, 135, se navaja nenavaden naziv »free-form jazz« (= »♦jazz♦ svobodne forme«), v ‹BR›, 234, pa neobičajen in neupravičen ANG-zapis »freejazz«.

V ‹M›, 541, se naziv neupravičeno uporablja kot oznaka za obdobje v razvoju ♦jazza♦.

KR: Ustreznice v NEM, FR, IT, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235. V praksi jih redko ali nikoli ne najdemo.

»♦Kolektivno improvizacijo♦« v D je bolje zamenjati s ♦skupinsko improvizacijo♦, ker se v tem Pojmovniku pomensko razlikujeta ♦kolektivna♦ in ♦skupinska improvizacija♦.

Naziva ni treba prevajati v slovenščino.

GL: ♦jazz♦, ♦improvizacija♦, ♦new wave♦ (D 2; gl. tudi KR ♦new wavea♦), ♦svobodna improvizacija♦.

‹BASS›, II, 283; ‹BKR›, II, 78–79; ‹BKR›, V, 37; ‹GRJ›, I, 404–405; ‹GR6›, VI, 815; ‹HI›, 164; ‹HK›, 149; ‹HO›, 529; JOST 1974; ‹KN›, 78–79; ‹LARE›, 629; ‹M›, 540; ‹MELZ›, I, 619

ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.

ET: ANG foxtrot = lisičji korak; V ‹DTE›, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisičjega kasa (= »trotting«), temveč iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaški terminologiji očitno izhaja iz lisičjega koraka.

D: »(Naziv za) severnoameriški družabni ples v 4/4-♦taktu♦ s sinkopiranim ♦ritmom♦, ki je nastal okrog leta 1910 iz ♦ragtimea♦ in ♦one-stepa♦. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, počasnega fokstrota (‘slowfox’).« (‹HI›, 163)

KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V ‹OAD›, 346, se samostalnik piše narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V ‹OED›, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po ‹RAN›, 322, vendar je očitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piše s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (‹WAH›, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V ‹L›, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piše s tt tudi IT-naziv.

GL: ♦čarlston = charlston♦, ♦mambo♦, ♦one-step♦, ♦ragtime, rag♦, ♦shimmy♦, ♦two-step♦.

‹APE›, 112; ‹BASS›, II, 262; ‹BKR›, II, 74; ‹DG›, 217; ‹GR6›, VI, 738; ‹HO›, 397–398; ‹IM›, 134; ‹LARE›, 606; ‹M›, 155; ‹MELZ›, I, 600; ‹MI›, II, 136; ‹P›, 84; ‹RL›, 299–230

ANG: phototone; NEM: Phototon.

ET: Grš. Phôs = svetloba (‹KLU›, 218); ♦ton♦.

D: Komercialen naziv za Welteove ♦svetlobne orgle♦.

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

PRIM: ♦svetlobne orgle♦ (D 1).

‹GRI›, III, 68; ‹RUF›, 394