Avtor: leon

NEM: Lettrismus; FR: lettrisme, musique lettriste.

ET: FR lettre = črka.

D: »(Naziv za) vrsto pesništva, ki jo je leta 1945 v Parizu utemeljil Isidore Isou, ki temelji na kombinaciji govorjenega zvoka, ♦montaži♦ zlogov in govornih ♦šumov♦. Isou se je skiceval na Russola. Medtem so letristične prvine prešle tudi v vokalno glasbo. Preoblikovanja jezika, ki jih je možno srečati v Kaglovi Anagrami, razkosanje besed in različne stopnje razumljivosti besed pri Nonu (Ha venido in številna druga dela). Beriou (Omaggio a Joyce), Stockhausenu (Spev mladeniča …), Boulezu (Poésie pour Pouvoir) sodijo v letrizem enako kot tudi skladbe s čistimi fonemi (Penderecki: Dimenzije časa in ♦tišine♦, Ligeti: Aventures).« (‹H›, 27)

KM: V CHION-REIBEL 1976: 137 se omenja skupina FR skladateljev (F. Dufrêne, J-L. Brau, H. Chopin, B. Heidsieck, P.Garnier, P. Ebel idr.), ki se je ukvarjala z letrizmom prek ♦elektronske glasbe♦. V ‹BOSS›, 77–80, se o letrizmu govori kot o »letristični glasbi« (= »musique lettriste«). V literaturi se za letrizem (oz. ♦zvočno poezijo♦) včasih uporablja pojem »konkretna poezija« (npr. v GARNIER 1968), v tem pojmu pa se izpostavlja bolj zveza s poezijo kot pa z glasbo zato ni uvrščen v ta Pojmovnik.

Predpona -izem ponavadi sugerira naziv za slog, obdobje in podobno […].

Latrizem je v tem smislu, kot sopomenka ♦zvočne poezije♦, primeren za označevanje te vrste stika med glasbo in poezijo.

GL: ♦fluxus♦, ♦govorna skladba♦, ♦prozna glasba♦, ♦verbalna partitura♦.

PRIM: ♦zvočna poezija♦.

ANG: duration scale; NEM: Dauernskala.

D: 1) »(Naziv za) razporeditev določenega števila notnih vrednosti (ponavadi dvanajst), v kateri vsaka naslednja vrednost poveča svoje ♦trajanje♦ za specifično vrednost.

(‹FR›, 24).

2) Naziv za ♦lestvico♦ z vrednostmi ♦trajanja♦, ki so proporcionalne vrednostim za ♦višino tona♦ (tj. frekvencam).

KM: Tako kot o ♦lestvici tempa♦ je tudi o ♦lestvici trajanja tona prvi v smislu D 2 začel razmišljati H. Cowell, ampak jo je imenoval »ritmična ♦lestvica (= rhytmic scale« – COWELL 1969: 98–99). V petdesetih letih je lestvico trajanja tona – tako kot tudi ♦lestvico tempa♦ – teoretično in praktično obdelal K. Stockhausen glede na načelo serialne enotnosti ♦parametra♦; vsakem tonu v neki ♦dvanajsttonski seriji♦ ustreza vrednost ♦trajanja♦, ki je porporcionalna vrednosti ♦višine (tega istega) tona♦, tj. njegovi ♦frekvenci♦ (gl. primer iz STOCKHAUSEN 1963: 116 v KM ♦lestvice tempa♦).

KR: Primer, ki je ponujen v D 1, s šestnajstinko kot »specifično vrednostjo«, ki se dodaja vsaki naslednji vrednosti, je analogen ♦seriji trajanja♦, ki jo uporablja Messiaen v svoji klavirski etudi Mode de valeurs et d’intensités, ki jo imamo za eno izmed najzgodnejših primerov ♦serialne glasbe♦ (Messiaen pa jo imenuje ♦modus♦, kar je v njegovi lastni terminologiji enako ♦seriji♦). (Razlika med primerom v D 1 in ♦serije trajanja♦ za Messiaenovo skladbo je v najkrajši, t. i. »specificirani vrednosti« – ta je pri Messiaenu dvaintridesetinka, ne pa šestnajstinka – ter v skupnem številu vrednosti – pri Messiaenu jih je 24.) Lestvica trajanja ni isto kot ♦serija trajanja♦, ker se v lestvici trajanja – za razliko od ♦serije trajanja♦ – namenoma poudarja proporcionalna ustreznost vrednosti z ♦lestvico♦ ♦višine tona♦, ki je seveda deloma sopomenka ♦serije višine tona♦, se pa v odnosu med ♦serijo višine tona♦ in ♦serijo trajanja tona♦ (kot v primeru iz D 1) ne razume kot samoumeven proporcionalen odnos, ki je samoumeven pri ♦lestvicah♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦lestvica tempa♦, ♦makročas/mikročas♦, serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: ♦serija trajanja (tona)♦.

‹G›, 60

ANG: scale of tempo, tempo scale; NEM: Temposkala.

ET: IT tempo = čas.

D: »Če uporabljamo … načela obnašanja časa do glasbenega ♦tona♦, vidimo, da, v kolikor se za osnovo vzame tempo npr. M. M. 24, tempo M. M. 48 predstavlja oktavo, M. M. 96 pa še eno oktavo višje. Interval kvinte se predstavlja z odnosom M. M. 72 proti 48, interval terce s 120 proti 96 itn. Dobro je vzeti teoretični temelj, kot 24, nižji od tistega na metronomu, tako da se njegovi večkratniki ne vzpenjajo do prevelikih števil. Število 24 je poljubno, izbrano pa je v izogib ulomkom na ♦lestvici♦ tempa … Če želimo tempo uporabiti kot melodijo, moramo le ugotoviti vrednost tempa različnih ♦tonov♦ in jo spreminjati med potekom skladbe. Če dani ♦ton♦, recimo deveti v vrsti ♦parcialov♦, daje tempo, ki je prehiter za naše namene, npr. 216, ga je možno postaviti za oktavo niže, na 108 ali celo na 54. Na ta način se kateri koli ♦ton♦ lahko postavi v praktične meje lestvice tempa.« (COWELL 1969: 91, 92).

KM: V tabelah v COWELL 1969: 106, 107, so navedene ustrezne metronomske vrednosti za ♦tone♦ kromatične ♦lestvice♦ v oktavi od (katerega koli) C pri osnovni vrednosti MM = 48, oz. MM = 60. V petdesetih letih je lestvico tempa teoretično in praktično obdelal K. Stockhausen, glede na načelo serialne enotnosti ♦parametra♦: vsakemu ♦tonu♦ v neki ♦dvanajsttonski seriji♦ ustreza proporcionalna vrednost ♦trajanja♦ oz. metronomska vrednost označenega tempa (Jedinica = enota):

(STOCKHAUSEN 1963: 116)

V komentarju k svoji skladbi Zeitmaße Stockhausen opozarja, da gre za časovno razvrstitev, ki uporablja različne ♦mere♦. Od skupaj petih načinov merjenja časa, prvi način uporablja »tempe, merjene z metronomom, do 12 stopinj med enostavnim in dvojnim tempom, tako rekoč znotraj ‘časovne oktave’« (STOCKHAUSEN 1964: 47).

KR: Lestvica tonov je pravzaprav ♦serija♦ s katero se upravlja ♦parameter♦ ♦trajanja♦. ♦Lestvica se namesto ♦serije♦ tukaj navaja zato, da bi se s tem še bolj poudarilo proporcionalno ustreznost z ♦lestvico♦ ♦višine tona♦. Zanimivo je, da Stockhausen v svojih teoretičnih in praktičnih uporabah lestvice tempa jemlje za osnovo temperirano kromatično ♦lestvico♦, torej tisto, v kateri je najmanjša intervalna enota temperirana mala sekunda.

GL: ♦lestvica♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: ♦lestvica trajanja (tona)♦.

‹G›, 60

ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.

D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje ♦višin tona♦, ki se utemeljuje v nekem ♦sistemu♦ in povratno potrjuje ta ♦sistem♦.

KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ je ♦glasba 20. stoletja♦ morala poiskati nove ♦sisteme♦, ki bi ji lahko »služili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). Učinkovitosti dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestvične ♦sisteme♦ (♦sintetične lestvice♦) so kratkoročnega pomena, včasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoročnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestvične sistematičnosti, ♦predurejanje gradiva♦, zaradi česar se pogosto omenja značilno ♦skladanje od začetka♦.

Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestvično sistematičnost, čeprav se jih ne dá označiti za lestvice.

KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestvičnim zgradbam v ♦glasbi 20. stoletja♦. Drugače lahko pride do nesporazumov, npr. ko se ♦dvanajsttonska vrsta♦ ali katera od njenih ♦segmentov♦ imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9–10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takšni napačni pojmi). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skušalo odpraviti na različne načine, npr. tako, da se ponovno aktivira ♦modus♦ kot pojem, s katerim se več ne razume starogrških in/ali srednjeveških lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveč vse tiste sugestije lestvične zgradbenosti v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki na noben način več ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skušalo opozoriti tudi na različne, nove pomene ♦modusa♦, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (♦neomodalnost♦, ♦polimodalnost♦). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je ♦modus♦. Podobno se dogaja tudi z različnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati ♦tonaliteto♦ oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (♦antitonaliteta♦, ♦atonaliteta♦, ♦bitonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦).

GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦blues-lestvica♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦celostopinjska lestvica♦ = (celotonska lestvica), ♦dvojna harmonska lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lidijska molova lestvia♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neapeljska durova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalna lestvica♦, ♦pentatonska lestvica♦, ♦Prometejeva lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦, ‘superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestivca♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.

PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦heksakord♦, ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦sistem♦, ♦tetrakord♦, ♦tonaliteta♦, ♦trikord♦, ♦trop♦.

‹APE›, 262; ‹BA›, 172, 81; ‹BASS›, IV, 228–232; ‹CAN›, 169, 211; ‹CH›, 297 = »échelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; ‹CH›, 299 = »gamme«; ‹DG›, 522; ‹EH›, 359–360; ‹G›, 35, 41; ‹GUI›, 46 = »échelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦); ‹HI›, 482; ‹HO›, 318, 417–418; ‹IM›, 140, 337–338; ‹KN›, 217–218; ‹LARE›, 501, 643; ‹M›, 86–91; ‹MELZ›, II, 492–493; ‹MI›, I, 683 = »échelle« (=gl. tudi »gamme«, ♦modus♦, ♦osnovni ton♦); ‹MI›, II, 211–223 = »gamme«; ‹P›, 162; ‹RAN›, 728–729; ‹RIC›, IV, 125–127; ‹SLON›, 1487–1488

ANG: leslie; NEM: Leslie, Leslie-Box; Leslie-Kabinett.

ET: Po imenu konstruktorja D. F. Leslieja.

D: »(Naziv za) elektromehansko napravo, ki bogati ♦zvok♦ ♦elektronskih orgel♦, ki ga je okrog leta 1949 razvil Američan D. F. Leslie. Leslie je okrog meter visoka t. i. rotacijska škatla iz lesa z odprtinami za predvajanje ♦zvoka♦. Notri sta dva zvočniška sistema s posebnima ojačevalcema: en visokotonski zvočnik je usmerjen navzgor in pošilja ♦zvok♦ proti dvema nasproti postavljenima trobentastima zvočnikoma, drugi pa je srednjetonski oz. nizkotonski zvočnik, usmerjen navzdol, ki pošilja ♦zvok♦ proti bobnu iz stiropora, ki je na eni strani odprt. Dva elektromotorja rotirata lijakasti zvočnik in boben ter tako nastaja …♦zvok♦, kar se imenuje Leslijev efekt.« (‹RUF›, 292–293).

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦rotacijski zvočnik♦ (D 1).

‹DOB›, 99; ‹EN›, 131; ‹GRI›, II, 518; ‹GRJ›, II, 22; ‹HK›, 222–223; ‹KN›, 121–122

ANG: lead; NEM: Lead, führende Melodie; FR: lead, mélodie principale; IT: lead, melodia principale.

ET: ANG lead = voditi, predvoditi, vodstvo.

D: 1) »(Naziv za) glavno linijo (ali izvajalca) v ♦bandu♦ ali ♦sekciji♦ (D 2) nekega ♦banda♦ … Igranje leada zahteva posebno spretnost. Tisti, ki ga igrajo, niso tako zelo vpeljani v ♦imrovizacijo♦ kot drugi v ♦sekciji♦.« (‹GRJ›, II, 17).

2) »Pojem se (v terminologiji ♦rock glasbe♦) vedno uporablja v sestavljankah, npr. lead pevec, lead kitarist. Lead kitarist ni nujno tudi solokitarist, ker se solokitaristu zaupajo tehnično zahtevni parti, ki morajo privlačiti pozornost, lead-kitaristom (npr. Georgu Harrisonu v skupini The Beatles) pa se lahko zaupajo povsem preproste naloge. Lead-kitara je enostavno melodična kitara, za razliko od ritemske kitare.« (‹KN›, 120–121)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237 kot njegove razlage, ki pa ne pokrivajo vseh pomenov pojma (gl. D).

KR: Lead je značilen za žargon ♦jazza♦ in ♦rocka♦ ter ga je vedno najboljše uporabljati v izvirni obliki – kot v obeh D – zlasti zato, ker so prevodi (»vodilni pevec, vodilni kitarist, vodilna kitara«) povsem neuveljavljeni.

GL: ♦jazz♦, ♦band♦, ♦big band♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦sekcija♦ (D 2).

‹HK›, 222

ANG: Latin rock; NEM: Latin Rock.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; ♦rock, rock.glasba♦.

D: »(Naziv za) povezovanje latinskoameriških, oz. špansko-portugalskih glasbil, ♦ritmov♦ in melodično-harmonskih fraz z značilnostmi ameriške ♦rock glasbe♦ iz ZDA. Še preden je latinski rock postal vsesplošno znan v južnih ZDA po skupinah, kot je Santana, so beli in črni glasbeniki, delujoči v južnih ZDA, povezovali obe smeri; tako je že Professor Longhair v New Orleansu v svoje ♦bluese♦ in ♦boogie-woogije♦ vpletal ♦ritme♦ ♦tanga in ♦rumbe♦ … Istega leta kot se je pojavil Carlos Santana, tj. 1969, je utemeljena tudi skupina Blues Image (‘ki kombinira močan kubanskolatisnki vplivi z električnim ♦bluesom♦‘). Drugi solistični album Patricka Moraza (Out in the Sun, 1977) dokazuje, da latinski rock ni več le ♦eksperiment♦, temveč razvita slogovna usmeritev v ♦rock glasbi♦.« (‹KN›, 118–119)

KM: Za citat o značilnostih skupine Blues Image v D ni navedenega vira.

GL: ♦afrorock♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦rumba♦, ♦tango♦.

PRIM: ♦latinski jazz♦.

ANG: Latin jazz.

ET: ANG Latin = latinskoameriški; ♦jazz♦.

D: »Pojem za ♦jazz♦, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriške glasbe, večinomo plesni ♦ritmi♦. Za razliko od večine žanrov v ♦jazzu♦, ki uporabljajo tridobne ♦mere♦, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od ♦ritma♦ ♦ragtmea♦ in ♦jazz rocka♦, kjer je delitev prav tako dvodobna, so ♦ritmi♦ v latinskem jazzu konstruirani kot večkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno združeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … Ritmični ostinato lahko igra … konvencionalna ritmična♦sekcija♦ (D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriška glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … Latinskoameriške prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. Izolirani primeri ♦ritma♦ habanere, ki je tudi osnova ♦tanga♦, se nahajajo v nekaterih tiskanih ♦ragih♦ za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v ♦jazz♦, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz ♦big banda♦ – op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (‹GRJ›, II, 13)

KR: D je odlomek iz obsežne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik ‹GRJ› in sodelavec za ♦jazz♦ v ‹RAN›. Zdi pa se, da je ravno v smislu začetka D, pojem vseeno preobsežen, tj. da pokriva vse možne latinskoameriške vplive na ♦jazz♦, med katerimi ♦afrokubanski jazz♦, ki je veliko bolj kompakten in natančen pojem. Zaradi take preobsežnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehnični pojem oz. strokovni izraz.

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦bossa nova♦, ♦salsa♦.

PRIM: ♦latinski rock♦.

ANG: quintal chord; NEM: Quintenakord; FR: accord par quintes (superposées); IT: accordo per quinte.

ET: Lat quintus = peti; ♦akord♦.

D: »(Naziv za) ♦akord♦ … iz kvint, navadno čistih kvint. Številni skladatelji so uporabljali take ♦akorde♦ kot sredstvo izogibanja terčni ♦harmoniji♦. V spodnji progresiji kvintno ♦strukturo♦ imajo prvi, četrti in peti ♦akord♦.«

(‹FR›, 72)

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦harmonija♦–

‹L›, 8.

ANG: fourth chord; NEM: Quartenakkord; FR: accord en quartes, accord par quartes (superposées); IT: accordo per quarte.

ET: Lat. quartus = četrti; ♦akord♦.

D: »(Naziv za ♦akord♦, ki) je sestavljen iz samih kvart, ki so postavljene ena nad drugo (primer 1). Kvartni akordi so se začeli uporabljati šele v ♦glasbi 20. stoletja♦, ko je klasična terčna grupacija ♦tonov♦ nehala biti … vseobvezujoč princip v tvorbi ♦akordov♦ … Kvartne akorde je sistematično prvi uporabil A. Schönberg v I. Komorni sinfoniji op. 9 (1909). Znan je kvartni akord v sinfonični pesnitvi Prometej A. Skjabina iz 1911 (primer 2). Zgodnja napoved sestavljanja ♦akorda♦ iz kvart se nahaja že v preteklem (19. – op. pr.) stoletju, ravno pri enem Skrjabinovih vzornikov, pri F. Lisztu (primer 3).«

(‹MELZ›, II, 403)

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦kvartna harmonija♦, ♦mistični akord♦ = ♦sintetični akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦ = ♦Prometejev akord♦.

‹APE›, 112; ‹BKR›, III, 344; ‹FR›, 32 = vodilka h ♦kvartni harmoniji♦; ‹HI›, 374; ‹JON›, 102–104; ‹L›, 8; MESSIAEN 1944, I: 44; ‹RAN›, 322; ‹HU›, 763